Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanja: Ali je mogoča uporaba četrtega odstavka 74. člena ZDavP-2 v primeru, ko davčni organ ugotovi sicer pravnoformalno pravilno izveden odkup lastnih poslovnih deležev (skladno s pravili ZGD-1), z nastalimi pravnimi in ekonomskimi posledicami, vendar pa je na podlagi dejstev in okoliščin mogoče ugotoviti objektivne okoliščine, ki kažejo, da so davčni zavezanci s tako umetno ustvarjenimi pravno-poslovnimi odnosi bodisi zlorabili bodisi pa se izognili predpisom, ki sicer dopuščajo sklepanje takšnih pravnih poslov?

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanja: Ali je mogoča uporaba četrtega odstavka 74. člena ZDavP-2 v primeru, ko davčni organ ugotovi sicer pravnoformalno pravilno izveden odkup lastnih poslovnih deležev (skladno s pravili ZGD-1), z nastalimi pravnimi in ekonomskimi posledicami, vendar pa je na podlagi dejstev in okoliščin mogoče ugotoviti objektivne okoliščine, ki kažejo, da so davčni zavezanci s tako umetno ustvarjenimi pravno-poslovnimi odnosi bodisi zlorabili bodisi pa se izognili predpisom, ki sicer dopuščajo sklepanje takšnih pravnih poslov?

Obrazložitev

1. Finančna uprava Republike Slovenije (v nadaljevanju davčni organ) je z odločbo 0610‑1653/2019‑15 z dne 12. 8. 2019 tožeči stranki naložila v plačilo davek od dohodkov iz kapitala za obdobje od 1. 1. 2015 do 31. 12. 2017 v skupni višini 1.814.127,92 EUR. Zoper navedeno odločbo je tožeča stranka vložila tožbo, kateri je Upravno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju Upravno sodišče) na podlagi 3. in 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) ugodilo, izpodbijano odločbo odpravilo in vrnilo zadevo davčnemu organu v ponovni postopek.

2. Iz obrazložitve izpodbijane sodbe izhaja stališče Upravnega sodišča, da za realizirane pravne posle odkupa lastnih poslovnih deležev ni mogoča obdavčitev po četrtem odstavku 74. člena Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2), ne glede na morebiten obstoj drugih objektivnih okoliščin, ki po mnenju tožene stranke kot celota kažejo na obstoj t. i. umetne sheme za neupravičeno pridobitev davčne ugodnosti.

3. Tožena stranka (v nadaljevanju predlagateljica) je na Vrhovno sodišče vložila predlog za dopustitev revizije po 367.b členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1. V njem je predlagala, naj Vrhovno sodišče dopusti revizijo zoper izpodbijano sodbo zaradi dveh pomembnih pravnih vprašanj.

4. Predlog za dopustitev revizije je delno utemeljen.

5. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da so pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP glede vprašanja, navedenega v izreku tega sklepa, izpolnjeni. Vrhovno sodišče je namreč že sprejelo stališče, da četudi je bil pravni posel (nakupa lastnega poslovnega deleža oziroma prodaje poslovnega deleža povezani osebi) sklenjen in so na njegovi podlagi nastopile s tem povezane predvidene gospodarske posledice, to ne izključuje možnosti, da bo tak pravni posel (upoštevaje ostale objektivne okoliščine konkretnega primera) del širšega pravnega konstrukta (umetne sheme), ki pa bi kot celota lahko služil nedovoljenemu davčnemu izogibanju po četrtem odstavku 74. člena ZDavP-2.1 Na podlagi obrazloženega gre torej za pravno vprašanje, ali odločitev Upravnega sodišča, ki temelji na stališču, povzetem v 2. točki obrazložitve tega sklepa, (ne)dopustno odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča, zato je odgovor nanj pomemben za zagotovitev pravne varnosti in enotne uporabe prava.

6. V preostalem delu Vrhovno sodišče revizije ni dopustilo, ker za to niso izpolnjeni zakonski pogoji.

1 Prim. sodbi Vrhovnega sodišča X Ips 61/2021 z dne 15. 12. 2021 in X Ips 35/2021 z 15. 2. 2022.