Jedro

Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi zaključilo, da so vse kršitve predpisov o varnosti železniškega prometa, ki so navedene v konkretnem opisu kaznivega dejanja po členu 326/I KZ, v vzročni zvezi z nastalo nesrečo, vendar vzročne zveze med kršitvijo posameznega predpisa in posledico ni obrazložilo, zato sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih.

Izrek

Pritožbi zagovornika obdolženca se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje obdolženca spoznalo za krivega kaznivega dejanja ogrožanja posebnih vrst prometa po členu 326/I Kazenskega zakonika, mu izreklo pogojno obsodbo in v njej določilo kazen tri mesece zapora s preizkusno dobo enega leta.

Odločilo je tudi, da mora obdolženec plačati stroške kazenskega postopka.

Proti sodbi je obdolženčev zagovornik vložil pritožbo zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP in predlagal, naj pritožbeno sodišče sodbo sodišča prve stopnje razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Višji državni tožilec je v svojem mnenju, podanem v skladu z določbo prvega odstavka 445. člena ZKP, predlagal ugoditev pritožbi.

Pritožba je utemeljena.

Kaznivo dejanje po členu 326/I KZ stori med drugim, kdor s kršitvijo predpisov o varnosti železniškega prometa iz malomarnosti povzroči nesrečo. Obtožni predlog je obdolžencu očital konkretne kršitve Prometnega pravilnika, Prometnega navodila in Prometnega postajnega reda postaje S..., ki naj bi jih obdolženec kot vlakovni odpravnik iz malomarnosti prekršil ter zato povzročil iztirjenje vlaka in materialno škodo v višini 5.203.451,00 SIT.

Sodba se sme nanašati samo na dejanje, ki je predmet obtožbe, obsežene v vloženem obtoženem predlogu. To pa pomeni, da bi moralo sodišče prve stopnje ugotavljati, ali je obdolženec kot vlakovni odpravnik povzročil iztirjenje vlaka in s tem premoženjsko škodo, ker je kršil tiste predpise, ki jih navaja tožilec v obtožnem aktu. Iz razlogov izpodbijane sodbe pa izhaja, da je sodišče prve stopnje poleg kršitev, ki jih je obdolžencu očital državni tožilec, sklicujoč se na mnenje izvedenca, zaključilo, da je obdolženec kršil tudi 21.a in 21.i točko poglavja B Postajnega poslovnega reda I. del Postaje S... in še 1. točko 19. člena pravilnika 2, kar je nedopustno, ker obdolžencu tega državni tožilec ni očital. Sodišče prve stopnje pa je nadalje v izpodbijani sodbi zaključilo, da so vse kršitve v vzročni zvezi z nastalo nesrečo, vendar vzročne zveze med kršitvijo posameznega predpisa in posledico ni obrazložilo. Ker sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih, kot to utemeljeno navaja obdolženčev zagovornik, je bilo potrebno sodbo razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje.

To pa pomeni, da bo moralo sodišče prve stopnje v ponovljenem postopku samo (tega namesto sodišča ne more in ne sme izvedenec) ugotoviti, kako bi po predpisih, ki so urejali železniški promet, v konkretni situaciji, moral ravnati obdolženec kot vlakovni odpravnik, ko se je postaji S... približeval vlak št. xxxxx, nadalje, ali je do iztirjenja vlaka prišlo zato, ker obdolženec ni ravnal v skladu s temi predpisi (vzročna zveza) ter nato tudi ugotoviti, ali je bila na njegovi strani podana možnost, da ravna v skladu s predpisi in prepreči iztirjenje vlaka (krivda). V kolikor bo ugotovilo, da katera izmed kršitev, ki jih navaja državni tožilec v obtožnem predlogu, ne bo podana, pa jo bo iz opisa ravnanja izpustilo in v sodbi navedlo razloge za takšno odločitev.