Jedro

Po tretjem odstavku 14. člena ZP-1 bi se pravna oseba sicer lahko ekskulpirala, če bi izkazala, da je storila vse potrebno, da bi prekršek preprečila. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da ni izdala ustreznih navodil in ni zagotovila, da bi vozniki pred začetkom vsake vožnje opravili pregled zaščitne opreme. Da bi taka navodila izdala, pritožnica niti ne trdi. Tudi po mnenju pritožbenega sodišča gre za enostaven ukrep, s katerimi bi lahko učinkovito preprečili prekrške po 12. točki prvega odstavka 54. člena ZPNB.

Po drugem odstavku 54. člena ZPNB se z globo 2.000 eurov kaznuje pravna oseba, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka, če kršitev pomeni tveganje za poškodbe oseb ali škodo v okolju, ki zahteva ustrezne ukrepe, kot na primer odpravo pomanjkljivosti na kraju nadzora oziroma najkasneje do začetka naslednjega prevoza. Iz opisa dejanja v plačilnem nalogu ni razvidno nobeno dejstvo, ki bi utemeljevalo uporabo kvalificirane oblike. Prekrškovni organ je namreč zapisal zgolj, da "voznik ni zmožen predložiti varovalnih očal, ki so potrebna v opremi za zagotavljanje splošne varnosti po ADR". Za uporabo drugega odstavka 54. člena ZPNB zato ni pogojev.

Izrek

I. Pritožbi storilca se delno ugodi, tako da se zahtevi za sodno varstvo zoper plačilni nalog Finančne uprave Republike Slovenije št. DT 71010-7663/2020-1 (11-550-04) z dne 21.12.2020 delno ugodi in se navedeni plačilni nalog v delu, v katerem se nanaša na izrek sankcije pravni osebi spremeni, tako da pravilno glasi: "Na podlagi prvega odstavka 54. člena ZPNB se storilki za storjeni prekršek izreče globa v višini 1.000,00 EUR.".

II. Sicer se pritožba kot neutemeljena zavrne in se v nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je Okrajno sodišče v Ajdovščini zavrnilo storilkino zahtevo za sodno varstvo zoper plačilni nalog Finančne uprave Republike Slovenije št. DT 71010-7663/2020-1 (11-550-04) z dne 21.12.2020. 2. Zoper sodbo se storilka pritožuje po svojih zagovornikih. Meni, da je podana kršitev po 8. točki prvega odstavka 154. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1), saj izrek izpodbijane nasprotuje sam sebi in razlogom sodbe. Napačen je zaključek sodišča, da naj bi voznik pregled ADR opravil 2.12.2020, naslednjega pa dne 21.12.2020, vendar šele po kontroli, saj je dejstvo, da iz evidenčnega lista izhaja pregled opreme vozila zgolj v dotičnem vozilu s strani dotičnega voznika. Ker vozniki ne vozijo ves čas istih vozil, je voznik v vmesnem času opravljal pregled ADR v drugih vozilih, v dotičnem vozilu pa so pregled opravljali drugi vozniki. Upoštevati je treba izpoved priče, da obstaja dolžnost voznikov uporabljati zaščitna očala pri vsakem nakladanju ali razkladanju tovora. Dejstvo je namreč, da v nasprotnem primeru voznikom na prevzemnih mestih sploh ne dovolijo nakladanja. Očitno je torej, da so se očala založila nekje na prevzemnem mestu. Storilec je storil vse, kar je v njegovi moči, da bi prekršek preprečil. Pravočasno je voznike poslal na ustrezno usposabljanje, na katerem so pridobili certifikat ADR o usposobljenosti za prevoz nevarnega blaga, voznikom je posebej predstavil dolžnost in pomembnost izvajanja pregledov zaščitne opreme ter tozadevnega izpolnjevanja evidenčnih listov, redno je naročal preventivne preglede opreme in voznike seznanjal z dejstvom, da se dodatna varovalna oprema nahaja na njegovem sedežu ter jim pojasnil, kje točno se nahaja. Zaključku, da vse povedano zadošča za ekskulpacijo, pritrjuje tudi sodna praksa (VSC PRp 160/2021). Prekrškovni organ je napačno utemeljil izrek globe na podlagi šestega odstavka 54. člena ZPNB, neposrednemu storilcu pa na podlagi drugega odstavka istega člena, saj je podlaga kaznovanju pravne osebe drugi odstavek, kaznovanju odgovorne osebe pravne osebe pa šesti odstavek. Iz obrazložitve odločbe tudi ne izhajajo okoliščine, ki bi utemeljile kvalificiran prekršek po drugem odstavku. Končno pa storilec sodbo izpodbija še zaradi odločitve o sankciji, saj so bile v predmetni zadevi podane okoliščine, ki utemeljujejo izrek opomina. Storilec je manjkajočo opremo namestil še isti dan, nastala ni nobena škodljiva posledica.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Izpodbijana sodba je razumljiva in ni sama s seboj v nasprotju, tako da jo je mogoče preizkusiti. Očitki v pritožbi, da je bila kršena 8. točka prvega odstavka 154. člena ZP-1, se po vsebini nanašajo na nestrinjanje z ugotovljenim dejanskim stanjem, kar pa po določbi drugega odstavka 66. člena ZP-1 ni dopusten pritožbeni razlog, zato pritožbeno sodišče nanje niti ne bo odgovarjalo.

5. Po določbi 12. točke prvega odstavka 54. člena ZPNB se za prekršek z globo 1.000,00 EUR kaznuje pravna oseba, ki kot prevoznik prevaža nevarno blago v nasprotju z 18. členom tega zakona. 18. člen ZPNB pa določa pogoje za izvajanje prevozov nevarnega blaga, med njimi tudi, da prevoznik upošteva druge varnostne ukrepe po predpisih iz 3. člena tega zakona in drugih predpisih, ki urejajo varnost prevoza. Ugotovljeno je bilo, da voznik ni imel varovalnih očal, ki so potrebna v opremi za zagotavljanje splošne varnosti po Evropskem sporazumu o mednarodnem cestnem prevozu nevarnega blaga (v nadaljevanju ADR). Voznik je svoje delo opravljal v imenu, za račun in s sredstvi pravne osebe, zato je po določbi 14. člena ZP-1 podana pridružitvena odgovornost pravne osebe. Po tretjem odstavku 14. člena ZP-1 bi se pravna oseba sicer lahko ekskulpirala, če bi izkazala, da je storila vse potrebno, da bi prekršek preprečila. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da ni izdala ustreznih navodil in ni zagotovila, da bi vozniki pred začetkom vsake vožnje opravili pregled zaščitne opreme1. Da bi taka navodila izdala, pritožnik niti ne trdi. Tudi po mnenju pritožbenega sodišča gre za enostaven ukrep, s katerimi bi lahko učinkovito preprečili prekrške po 12. točki prvega odstavka 54. člena ZPNB. Razlog za ureditev odgovornosti pravne osebe v 14. členu ZP-1 je dejstvo, da je prekršek, izvršen v imenu pravne osebe ali za njen račun ali v njeno korist ali z njenimi sredstvi, praviloma tako tesno povezan s pravno osebo, da lahko štejemo, da gre pri delovanju neposrednega storilca dejansko za delovanje pravne osebe. Povedano pomeni, da je izjemo, določeno v tretjem odstavku 14. člena ZP-1, treba razlagati ozko. Ker je bilo ugotovljeno, da pritožnik ni izvedel vseh ukrepov, da bi zagotovil spoštovanje predpisov, razlogi za ekskulpacijo niso podani. Prav zato, ker pravna oseba ni izvedla vseh ukrepov, pa dejansko stanje v zadevi VSC PRp 160/2021, na katero se pritožnik sklicuje, ni primerljivo z dejanskim stanjem v predmetni zadevi.

6. Pritožba sicer utemeljeno opozarja, da se je prekrškovni organ očitno pomotoma skliceval na napačne določbe 54. člena ZPNB, vseeno pa je ugotovil, da sta tako pravna oseba kot njena odgovorna oseba kršili določbo 12. točke prvega odstavka 54. člena ZPNB in jima tudi izrekel kazni skladno z določbami 54. člena ZPNB (kar pomeni z drugim odstavkom 54. člena za pravno osebo in s šestim odstavkom ZPNB za odgovorno osebo). Po drugem odstavku 54. člena ZPNB se z globo 2.000,00 EUR kaznuje pravna oseba, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka, če kršitev pomeni tveganje za poškodbe oseb ali škodo v okolju, ki zahteva ustrezne ukrepe, kot na primer odpravo pomanjkljivosti na kraju nadzora oziroma najkasneje do začetka naslednjega prevoza. Iz opisa dejanja v plačilnem nalogu ni razvidno nobeno dejstvo, ki bi utemeljevalo uporabo kvalificirane oblike. Prekrškovni organ je namreč zapisal zgolj, da "voznik ni zmožen predložiti varovalnih očal, ki so potrebna v opremi za zagotavljanje splošne varnosti po ADR". Za uporabo drugega odstavka 54. člena ZPNB zato ni pogojev in je bilo treba odločitev o sankciji spremeniti, tako da globa znaša 1.000,00 EUR, kot to določa prvi odstavek 54. čelna ZPNB.

7. Pritožbeno sodišče se v celoti pridružuje razlogom sodišča prve stopnje, da v zadevi niso podane olajševalne okoliščine, ki bi prekršek delale posebej lahkega in bi zato omogočale izrek opomina. Ugotovljena je bila namreč kršitev predpisov, ki določajo ukrepe za zagotavljanje varnosti pri prevozih nevarnega blaga, kjer so torej potencialne posledice kršitev že po naravi stvari lahko hujše. Dejstvo, da k sreči ni nastala nobena škodljiva posledica pa pomeni le, da ne gre za kvalificirano obliko prekrška.

8. Na podlagi povedanega je pritožbeno sodišče pritožbi delno ugodilo, tako da je zahtevi za sodno varstvo delno ugodilo, predmetni plačilni nalog pa v delu, v katerem se nanaša na izrek sankcije pravni osebi, spremenilo, tako da je namesto globe v višini 2.000,00 EUR izreklo globo v višini 1.000,00 EUR (deveti odstavek 163. člena ZP-1). V preostalem delu pa je pritožbo, ker tudi uradni preizkus kršitev ni pokazal, kot neutemeljeno zavrnilo in v nespremenjenem delu potrdilo izpodbijano sodbo.

1 Na dejansko ugotovitev, da se pregledi niso izvajali pred vsako vožnjo, je pritožbeno sodišče, kot rečeno, vezano, saj napačno ugotovljeno dejansko stanje ni dopusten pritožbeni razlog.