Jedro

Ugotovitvi izpodbijane sodbe, da je tožnik v predvidenih rokih oziroma pravočasno pripravil vse listine, na podlagi katerih je nato Mestni svet občine X sprejel spremembe PUP-a, pritožba obrazloženo ne oporeka. Toženec se je s pogodbo zavezal, da bo drugi, sedaj sporni obrok pogodbene cene plačal v petnajstih dneh po sprejetju predloga sprememb in dopolnitev PUP in ne šele potem, ko mu bo uspelo pridobiti gradbeno dovoljenje. Sodišče prve stopnje je zato pravilno zaključilo, da je toženčeva pogodbena obveznost zapadla in jo mora izpolniti. Po navedenem ni pomembno, da so spremembe PUP veljale le do 24. 10. 2010, ko jih je razveljavil nov občinski prostorski načrt.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo v celoti ohranilo v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 17831/2011 z dne 16. 2. 2011, po katerem toženec dolguje tožniku 14.400,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 7. 11. 2010 dalje in izvršilnimi stroški. Tožencu pa je še naložilo, da mora tožniku povrniti tudi 1.510,23 EUR nadaljnjih pravdnih stroškov z obrestmi za primer zamude s plačilom.

2. Toženec se v pritožbi sklicuje na vse zakonske pritožbene razloge. Predlaga ustrezno spremembo izpodbijane sodbe, podrejeno njeno razveljavitev in vrnitev zadeve v novo sojenje. Ponavlja, da osnovni pomen pogodbe ni bil dosežen, ker tožnik ni izpolnil svojih pogodbenih obveznosti v času, ki bi tožencu še omogočal pridobitev ustreznega gradbenega dovoljenja po načrtu št. 08/06 arhitektov A - B Tožnik bi moral storiti vse potrebno, da bi Mestni svet občine X sprejel ustrezno spremembo veljavnega prostorskega akta, ki bi tožencu omogočila načrtovano gradnjo šeststanovanjskega objekta z 12 podzemnimi parkirnimi mesti. Sprememba PUP je sicer bila sprejeta, vendar je veljala samo sedem in ne devet dni, kot ugotavlja sodišče. Poleg tega dosežena sprememba PUP zahteva izdelavo nove projektne situacije, ki omogoča gradnjo petstanovanjskega objekta z desetimi podzemnimi parkirnimi mesti, česar ni mogoče izdelati v samo sedmih dneh. Sodišče je napačno ugotovilo, kaj je bila obveznost pogodbenih strank. Tožnik ni bil dolžan le pripraviti dokumentacije, kot navaja sodišče, pač pa predvsem pripraviti spremembe in dopolnitve veljavnega PUP-a, kar bi tožencu omogočilo realizacijo načrtovanega objekta. Toženec je v zvezi s tem predlagal zaslišanje odgovornega vodje projekta A. A., vendar sodišče tega njegovega predloga ni upoštevalo, zato je bilo dejansko stanje napačno ugotovljeno.

3. Tožnik na pritožbo ni odgovoril. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. Med nespornimi dejstvi, na katere je sodišče prve stopnje oprlo svojo odločitev, je tudi ugotovitev, da je tožnik v celoti izpolnil svojo obveznost, ki jo je prevzel v pogodbi z dne 16. 7. 2009. Upoštevaje pravilo sočasne izpolnitve iz 101. člena Obligacijskega zakonika (OZ), se toženec ne more upirati izpolnitvi svoje obveznosti, ki mu jo nalaga ista pogodba.

6. Neutemeljen je pritožbeni očitek, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo pogodbenih določil. Vsebina pogodbe je v sodbi korektno povzeta, pravilna pa je tudi razlaga posameznih pogodbenih določil, tako tistih, v katerih so navedene obveznosti pogodbenih strank, kot tistih, iz katerih izhaja njun pogodbeni namen. Kaj naj bi k ugotovitvi dejanskega stanja prispevalo zaslišanje priče A. A., toženec niti v pritožbi ni pojasnil. Sodišče prve stopnje je ta dokazni predlog utemeljeno zavrnilo in takšno svojo odločitev tudi ustrezno obrazložilo.

7. Ugotovitvi izpodbijane sodbe, da je tožnik v predvidenih rokih oziroma pravočasno pripravil vse listine, na podlagi katerih je nato Mestni svet občine X sprejel spremembe PUP-a, pritožba obrazloženo ne oporeka. Toženec se je s pogodbo zavezal, da bo drugi, sedaj sporni obrok pogodbene cene plačal v petnajstih dneh po sprejetju predloga sprememb in dopolnitev PUP in ne šele potem, ko mu bo uspelo pridobiti gradbeno dovoljenje. Sodišče prve stopnje je zato pravilno zaključilo, da je toženčeva pogodbena obveznost zapadla in jo mora izpolniti. Po navedenem ni pomembno, da so spremembe PUP veljale le do 24. 10. 2010, ko jih je razveljavil nov občinski prostorski načrt. Za povrh ta okoliščina ne izvira iz tožnikove odgovornostne sfere.

8. Neupravičeno pa je tudi pritožbeno vztrajanje, da bi moral tožnik za toženca pripraviti takšno spremembo veljavnega prostorskega akta, ki bi tožencu omogočila pridobitev gradbenega dovoljenja po prvotnem načrtu, torej za šeststanovanjski objekt z 12 podzemnimi parkirnimi mesti. V postopku na prvi stopnji je bilo namreč kot nesporno ugotovljeno, da je toženec v času, ko sta pravdni stranki pogodbeno sodelovali, pristal na takšno spremembo projekta PGD, ki predvideva gradnjo stavbe s petimi stanovanji in skrajšanje stavbe za en meter.

9. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo dejansko stanje in tudi pravilno uporabilo materialno pravo. Pri tem ni zagrešilo nobene uradoma upoštevne bistvene kršitve določb pravdnega postopka, drugih pa pritožba opredeljeno ne uveljavlja. Sodišče druge stopnje je zato pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in na podlagi 353. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) potrdilo izpodbijano sodbo.

10. Pritožbeni stroški niso bili priglašeni.