Jedro

Ker je predmetna tožba vložena zoper odločitev o priznanju potrebnih izdatkov in nagrade, je sodišče ni obravnavalo kot nujne zadeve, torej rok za vložitev tožbe zoper izpodbijani sklep v času trajanja posebnih ukrepov v sodnih zadevah ni tekel in je bila tožba pravočasna.

Stroške posveta v trajanju ene ure je tožena stranka odvetnici pravilno odmerila na podlagi tar. št. 39/1 OT in ji priznala za svetovanje v trajanju ene ure 100 točk.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Zahteva prizadete stranke za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z izpodbijanim sklepom odločila, da se odvetnici B. B. priznajo potrebni izdatki in nagrada v višini 76,13 EUR, v presežku pa se zahtevek zavrne kot neutemeljen (1. točka izreka). V 2. točki izreka pa je odločila način izplačila zneska iz 1. točke izreka.

2. Odločitev temelji na ugotovitvi, da je bila z odločbo Bpp Okrožnega sodišča v Celju Bpp 1021/2020 z dne 23. 7. 2020 odvetnica B. B. določena za izvajanje brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) tožnici v obsegu pravnega svetovanja in sestave ter vložitve vloge za podaljšanje roka za dopolnitev tožbe v zvezi s sklepom R 9/2020 Okrajnega sodišča v Žalcu z dne 17. 7. 2020. Odvetnica B. B. je 2. 9. 2020 pravočasno priglasila stroške pravnega svetovanja in zastopanja v skupni višini 149,33 EUR. Predlogu za obračun stroškov je priložila izpolnjeno napotnico, stroškovnik, zapisnik o posvetu, vlogo - prošnjo za podaljšanje roka za dopolnitev tožbe v zvezi s navedenim sklepom R 9/2020 Okrajnega sodišča v Žalcu in obvestilo. Iz listin je razvidno, da je odvetnica prosilki svetovala in vložila vlogo za podaljšanje roka za dopolnitev tožbe v zvezi z navedenim sklepom R 9/2020. 3. Tožena stranka je odvetnici stroške postopka odmerila na podlagi Odvetniške tarife (v nadaljevanju OT) in ji priznala 100 točk za posvet s stranko (tar. št. 39/1 OT), 50 točk za vlogo (tar. št. 19/4 OT) in 50 točk za poročilo stranki (tar. št. 39/2 OT), skupaj 200 točk. V skladu s petim odstavkom 17. člena Zakona o odvetništvu (v nadaljevanju ZOdv) je odvetnica upravičena do plačila za svoje delo v višini polovice zneska, ki bi ji pripadal po OT, torej 100 točk. Prištela je še izdatke v višini 2% od skupne vrednosti storitve (člen 11/3 OT), ki ji pripadajo po OT od celotne nagrade, kar znaša 4 točke. Zato je odvetnica skupaj upravičena do 104 točk, kar upoštevaje vrednost točke 0,60 EUR (13. člen OT) znese 62,40 EUR, kar povišano za 22% DDV (13,73 EUR) znese 76,13 EUR. V presežku je zahtevek odvetnice kot neutemeljen zavrnila.

4. Tožnica se z odločitvijo tožene stranke ne strinja. V tožbi in pripravljalnih vlogah navaja, da je v zadevi, ki se nanaša na izpodbijani sklep, bila 18. 8. 2020 na razgovoru pri odv. B. B. od 13.30 (dejansko od 11.30, kot razvidno iz nadaljnjih navedb tožnice – vlogi z dne 16. 2. 2021) do 12.30 ure glede predhodno poslane ji dokumentacije za nezakonito izdano gradbeno dovoljenje. Navaja, da je tudi sama odvetnica navedla čas posveta od 11.30 do 12.30 ure, kot je tudi sama predhodno predlagala. Nato tožnica podaja navedbe v zvezi sklepom BPP 988/2019, ki ni predmet obravnavane zadeve, poudarja pa, da sta bili z odvetnico B. B. 18. 8. 2020 dogovorjeni samo za posvet v zvezi z odločbo BPP 1021/2020, zato ji je dokumentacijo po zadevi P 60/2019 (tj. v zvezi s sklepom BPP 988/2019) posredovala šele naslednji dan po posvetu. Navaja, da je sporno, da je odvetnica v zadevi BPP 988/2019 napisala čas posveta od 11.30 do 12.15 ure, saj se ure prekrivajo, ker je napisala za posvet po BPP 1021/2020 eno uro in še 45 min za posvet po BPP 988/2019, čemur pa nasprotuje, saj odvetnica dokumentacije za BPP 988/2019 ni imela, po tej zadevi ji ni svetovala čisto nič. V eni uri, kolikor je bila pri njej, od nje konkretnega pravnega nasveta ni dobila, v glavnem je odvetnica samo kritizirala in žalila sestavo njene tožbe R 9/2020 (tj. v zvezi z BPP 1021/2020) in poudarjala njeno nesposobnost za sestavo tožbe, med drugim je povedala tudi to, da si posredovane tožbe ne more sprintati, zato ji je na njeno željo naslednji dan še enkrat poslala tožbo. Odvetnica ji je tudi rekla, da bo v roku dopolnila tožbo, in sicer do 1. 9. 2020. Tega dne, tj. zadnji dan roka za dopolnitev, pa je ob 13.23 uri prejela obvestilo, da tožbe ne bo dopolnila. Zaradi njenega nasprotovanja je prejela novo obvestilo odvetnice, da je oddala prošnjo za podaljšanje roka za dopolnitev vloge R 9/2020 z dne 1. 9. 2020, kar tožnica šteje kot neutemeljen strošek. Odvetnica je namreč to vlogo oddala šele po prejemu obvestila tožnice, da jo bo prijavila Odvetniški zbornici, če tega ne bo storila, kar je potem odvetnica zapisala tudi v sami vlogi. Kljub vsemu je odvetnica v zadevi BBP 1021/2010 priglasila stroške v višini 149,33 EUR. Predlaga razveljavitev sklepa, ker odvetnica do stroškov ni upravičena.

5. Tožena stranka je po pozivu sodišču posredovala upravni spis, na tožbo pa ni odgovorila.

6. Odgovor na tožbo ter vlogo pa je sodišču posredovala prizadeta stranka, odvetnica B. B. Predlagala je, da sodišče tožbo, ob uporabi določbe 17. člena Zakona upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) v povezani z določbo 36. člena ZUS-1, s sklepom zavrže, ker tožnica ni imela položaja stranke v upravnem postopku, zato nima procesne legitimacije za sprožitev tega upravnega spora. S tem tudi nima pravnega interesa za vložitev tožbe. Poleg tega ni podala niti ustreznega tožbenega zahtevka, sodišče pa odloča le v okviru njega, zato je treba tožbo zavreči tudi iz tega razloga. Zavrženje tožbe narekuje tudi določba 2. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1, ker je bila tožba vložena prepozno. Podredno navaja, da se je tožnica 18. 8. 2020, vezano na odločbo Bpp 1021/2020, s katero ji je bilo odobreno pravno svetovanje v zadevi Okrajnega sodišča v Žalcu R 9/2020, ob 11:30 uri zglasila na naročeni sestanek, ki je trajal vse do 12:45 ure. Na posvet je tožnica prinesla sklep Okrajnega sodišča v Žalcu R 9/2020 z dne 17. 7. 2020, iz katerega izhaja, na kakšen način mora dopolniti tožbo. Ker tožnica na posvet ni prinesla nobenih listin, tožba pa je bila nerazumna, je bila s strani odvetnice pozvana, da s svojimi besedami obrazloži navedeno zadevo Okrajnega sodišča v Žalcu. Tožnica je obširno pojasnjevala postopek, ki se je vodil vezano na vlogo za izdajo gradbenega dovoljenja. Tožnica je nadalje pojasnjevala, kje in na kakšen način si je pridobila potrebno dokumentacijo za tožbo, katere dopise in vloge je posredovala na UE Žalec in UE Polzela in obrazložila vsebino Zapisnika upravne inšpekcije z dne 27. 12. 2016. Odvetnica je tožnico zaradi razčiščevanja nejasnosti toženih strank pozvala tudi, da pojasni, kaj točno želi doseči s tožbo in koga točno želi tožiti in zakaj. Tožnica je zato pričela s pojasnjevanjem okoliščin tožbe zoper C. C. in ostale, vendar je odvetnica ugotovila, da gre očitno za neko drugo zadevo in je tožnico po nekaj minutnem pripovedovanju opozorila, da ne gre za isto zadevo in ji ni dodeljena za zastopanje tudi v tem sporu. Predmet posveta dne 18. 8. 2020 je bila poleg tega tudi zadeva Okrajnega sodišča v Žalcu P 60/2019. Tožnici je bilo na posvetu dne 18. 8. 2020 s strani odvetnice predočeno, da je tožbo v zadevi R 9/2020 sestavila napačno, glede na to, kakšen cilj je dejansko zasledovala in bo zelo težko dopolniti tožbo na način, kot si ga je tožnica zamislila, razen, če bo tožnica priskrbela in posredovala take dokazne listine, ki bodo dopolnitev tožbe omogočale. Tožnica je zatrdila, da ima take listine doma, da jih mora poiskati in se jih je zavezala posredovati v najkrajšem času, pri čemer ji 1. 9. 2020 takih dokaznih listin ni posredovala. Tožnica je tako na posvetu 18. 8. 2020 prejela pravni nasvet glede svojih zadev, prav tako ji je 1. 9. 2020 odvetnica z elektronskim sporočilom podala pisni pravni nasvet. Odvetnica je skušala pomagati tožnici in ji pripraviti vlogo, s katero bi tožnica tožbo z ustrezno dopolnila (čeprav to presega obseg dodeljene BPP v konkretni zadevi). Pri ponovnem pregledu tožbe je odvetnica tožnici 1. 9. 2020 sporočila, da tožbe ni mogoče dopolniti in ji pisno obrazložila razloge za to ter ji svetovala, kaj lahko dejansko naredi. Vloga za podaljšanje roka za dopolnitev tožbe v zadevi Okrajnega sodišča v Žalcu R 9/2020 je bila s strani odvetnice vložena pravočasno, 1. 9. 2020, Okrajno sodišče v Žalcu pa je tožnici rok za dopolnitev tožbe ustrezno podaljšalo. Odvetnica je službo za BPP obvestila o preklicu pooblastila in z vlogo z dne 2. 9. 2020 priglasila stroške opravljenih odvetniških storitev. V zadevi BPP 1021/2020 priglašeni stroški so bili dejansko tudi opravljeni, kar izhaja iz predloženih dokaznih listin, ki jih je k tožbi predložila tožnica. Poudarja še, da je bila odvetnica tožnici dodeljena za opravo storitev, kot izhajajo iz navedene odločbe BPP in nič drugega in tožnica odvetnice brez posebnega dogovora o plačilu dodatnih stroškov, ki jih odločba BPP 1021/2020 ne krije in se nanašajo na nadaljnje zastopanje pred Okrajnim sodiščem v Žalcu v zadevi R 9/2020, ni mogla obvezati tudi za vložitev dopolnitve tožbe v zadevi Okrajnega sodišča v Žalcu R 9/2020. Iz tožbe tako ni razvidno, zakaj naj odvetnica ne bi bila upravičena do nagrade v odmerjeni višini, tožnica pa tudi ni izkazala, da odvetnica storitev, kot so navedene, ni opravila. Predlaga, naj sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne, priglaša pa tudi stroške postopka.

**K I. točki izreka**

7. Sodišče uvodoma pojasnjuje, da je bila tožba tožnice vložena pravočasno. Na podlagi prvega odstavka 28. člena ZUS-1 je treba tožbo namreč vložiti v 30 dneh od vročitve upravnega akta, s katerim je bil postopek končan. Rok za tožbo je prekluziven in ga ni mogoče podaljšati. To pomeni, da tožbe po poteku roka ni več mogoče vložiti in da zamuda roka narekuje zavrženje tožbe (2. točka prvega odstavka 36. člena ZUS-1). V obravnavani zadevi je bil upravni postopek končan s sklepom BPP 1021/2020 z dne 7. 10. 2020, ki je bil tožnici vročen s fikcijo vročitve 27. 10. 2020. Po tretjem odstavku 87. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), v primeru, če se vročitev ne da opraviti osebno tistemu, kateremu je namenjena, pusti vročevalec v hišnem predalčniku pisno sporočilo. V sporočilu navede, kje se dokument nahaja in da ga mora naslovnik prevzeti v 15 dneh. V skladu s četrtim odstavkom 87. člena ZUP velja vročitev po tretjem odstavku istega člena za opravljeno z dnem, ko naslovnik prevzame dokument. Če dokumenta ne prevzame v 15 dneh, velja vročitev za opravljeno z dnem preteka tega roka. Po preteku tega roka vročevalec pusti dokument v hišnem predalčniku naslovnika.

8. Iz sporočila o prispelem pismu, potrjenem s podpisom vročevalca, je razvidno, da je bila tožnica 12. 10. 2020 obveščena o prispelem priporočenem pismu, ki je vseboval izpodbijani sklep, ter da ji je bila tega dne poizkušena vročitev pisma. Ker se osebna vročitev po 87. členu ZUP ni dala opraviti, je bila tožnica v sporočilu obveščena, kje se pismo nahaja in da ga mora prevzeti v 15 dneh, sicer velja vročitev za opravljeno z dnem poteka tega roka (institut vročitve s fikcijo).

9. V četrtem odstavku 87. člena ZUP je določeno tako, kot je navedeno tudi na sporočilu o prispelem pismu, torej da če naslovnik dokumenta, ki se vroča osebno, ne prevzame v 15-ih dneh, velja vročitev za opravljeno z dnem preteka tega roka. To pomeni, da je 15-dnevni rok za prevzem pisma iztekel 27. 10. 2020, ta datum pa je šteti kot datum vročitve izpodbijanega akta tožnici.

10. V nadaljevanju sodišče ugotavlja, da je tožnica tožbo vložila 4. 12. 2020, torej po poteku 30 dnevnega roka za vložitev tožbe, vendar sodišče opozarja, da so od 16. 11. 2020 veljali posebni ukrepi skladno z Zakonom o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni sars-cov-2 (Covid-19) (v nadaljevanju: ZZUSUDJZ) v zvezi s 83.a členom Zakona o sodiščih (v nadaljevanju: ZS), ki so se nanašali na zadeve, ki niso bile opredeljene kot nujne. V drugem odstavku 3. člena ZZUSUDJZ je namreč določeno, da roki v sodnih zadevah ne tečejo, razen v sodnih zadevah, ki se obravnavajo kot nujne. Ker je predmetna tožba vložena zoper odločitev o priznanju potrebnih izdatkov in nagrade, je sodišče ni obravnavalo kot nujne zadeve v skladu s četrtim odstavkom 34. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), torej rok za vložitev tožbe zoper izpodbijani sklep v času trajanja posebnih ukrepov v sodnih zadevah ni tekel in je bila tožba, vložena 4. 12. 2020, pravočasna.

11. V zvezi z ugovorom nepodane legitimacije tožnice za vložitev tožbe in posledičnim pomanjkanjem pravnega interesa tožnice za vložitev tožbe pa sodišče ugotavlja, da je z izpodbijanim sklepom tožena stranka odvetnici priznala potrebne izdatke in nagrado, in sicer na podlagi odločbe BPP 1021/2020 z dne 23. 7. 2020. Podlaga za izdajo izpodbijanega sklepa je v določbi šestega odstavka 30. člena ZBPP, ki določa, da je za pravno pomoč odvetnik upravičen do nagrade in do povračila stroškov v zvezi z opravljenim delom v višini, izračunani po OT in v obsegu dodeljene BPP. Poleg tega pa 40. člen ZBPP v prvem odstavku določa, da je izvajalec BPP dolžan pristojni službi za BPP predložiti izpolnjeno napotnico v 15 dneh po opravljeni storitvi. V skladu z določbami šestega odstavka 40. člena ZBPP pristojni organ za BPP odloči o končnem obračunu storitev BPP s sklepom najpozneje v 30 dneh po prejemu popolne napotnice. Sklep se pošlje izvajalcu BPP in upravičencu do BPP. Plačilo na podlagi sklepa se izvede v roku, določenem z zakonom, ki ureja izvrševanje proračuna za tekoče leto.

12. Z izpodbijanim sklepom se torej odloča o pravici izvajalca BPP do nagrade in stroškov za opravljene storitve BPP. ZBPP določa, da se mora sklep vročiti tako izvajalcu BPP kot tudi upravičencu do BPP. Torej je tudi upravičenec do BPP udeležen v postopku odločanja o končnem obračunu storitev BPP. To je potrebno, ker ZBPP predvideva primere, ko je upravičenec do BPP dolžan povrniti iz naslova BPP plačana sredstva (kot je to urejeno v členih 43, 48, 49 ZBPP). Če nastopijo takšne okoliščine, mora upravičenec do BPP Republiki Sloveniji (v celoti ali deloma) povrniti s sklepom odmerjeni in nato izplačani znesek izvajalcu BPP. To pomeni, da ima upravičenec do BPP pravni interes, da nasprotuje sklepu o odmeri nagrade odvetniku.

13. Prizadeta stranka je še podala ugovor neustrezno postavljenega tožbenega zahtevka tožnice. Ta je sicer res predlagala sodišču, naj izpodbijani sklep razveljavi. Takšne možnosti dejansko prvi odstavek 33. člena ZUS-1 ne omogoča, saj se s tožbo (ki ni tožba zaradi kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin) lahko zahteva odprava, sprememba, izdaja oziroma vročitev upravnega akta ter ugotovitev nezakonitosti upravnega akta. Vendar pa je iz vsebine tožbe jasno, za kakšno odločitev si v upravnem sporu prizadeva tožnica, tj. da odvetnici ne pripadajo priznani stroški po izpodbijanem sklepu, s tem pa smiselno zahteva odpravo izpodbijanega akta. Zato je sodišče v nadaljevanju presojalo pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa. Pripominja pa še, da bi sicer v primeru nepravilno postavljenega tožbenega zahtevka sodišče tak zahtevek zavrnilo, ne pa zavrglo, kot je to predlagala prizadeta stranka.

14. V zadevi BPP 1021/2020 je bila odvetnica B. B. določena za izvajanje BPP prosilki A. A., in sicer v obsegu pravnega svetovanja in sestave ter vložitve vloge za podaljšanje roka za dopolnitev tožbe v zvezi s sklepom R 9/2020 Okrajnega sodišča v Žalcu z dne 17. 7. 2020. 15. Med tožnico in prizadeto stranko - odvetnico ni sporno, da se je tožnica 18. 8. 2020 zglasila pri odvetnici B. B. zaradi pravnega svetovanja v zadevi BPP 1021/2020 ob 11.30 uri. Sama tožnica izrecno priznava, da je posvet v zadevi trajal eno uro (prizadeta stranka sicer navaja, da je posvet trajal do 12.45 ure, vendar navedeno ni pravno relevantno, saj je sama v stroškovniku priglasila stroške posveta v navedeni BPP zadevi v trajanju ene ure), tj. do 12.30 ure. Takšno trajanje posveta je priglasila v stroškovniku po tej zadevi BPP (priložen vrnjeni napotnici toženi stranki) tudi odvetnica B. B. in v takšnem obsegu ji je bilo svetovanje tudi priznano v izpodbijanem sklepu. Med strankama je sicer sporno, ali je bil navedeni posvet v roku ene ure (oziroma še več) izveden le v zadevi BPP 1021/2020 ali tudi v zadevi BPP 988/2019, v kateri je tudi tožnico po BPP zastopala odvetnica B. B. (odvetnica zato trdi, da je posvet navedenega dne trajal dalj časa), vendar tudi navedeno v konkretni zadevi ni relevantno, saj sama tožnica izrecno trdi, da ji je navedenega dne v trajanju od 11.30 do 12.30 ure odvetnica B. B. svetovala izključno le v zvezi z zadevo BPP 1021/2020, zato navedenemu sodišče sledi. Navedene stroške posveta v trajanju ene ure je tožena stranka odvetnici pravilno odmerila na podlagi tar. št. 39/1 OT in ji priznala za svetovanje v trajanju ene ure 100 točk. 16. Tožnica sicer ugovarja stroškom vložene vloge za podaljšanje roka za dopolnitev tožbe v zvezi s sklepom R 9/2020 Okrajnega sodišča v Žalcu z dne 17. 7. 2020 kot neutemeljenim. Meni, da navedene vloge odvetnica ne bi vložila, če tega od nje ne bi zahtevala, ker bi jo sicer prijavila Odvetniški zbornici. Med strankama pa sicer ni sporno, da je bila navedena vloga vložena s strani odvetnice, kakor tudi ni sporno nadalje, da je navedeno okrajno sodišče tožnici tudi na podlagi navedene vloge podaljšalo rok za dopolnitev navedene tožbe. Zato sodišče ugotavlja, da je bila tudi navedena vloga, priglašena tudi v stroškovniku odvetnice, tej pravilno odmerjena v izpodbijanem sklepu v višini 50 točk po tar. št. 19/4 OT.

17. Iz stroškovnika odvetnice še izhaja, da je odvetnica toženi stranki priglasila še 50 točk po OT za poročilo stranki, izdatke v višini 2% od odmerjene nagrade ter 22% DDV (ker je odvetnica zavezanka za DDV). Vsem navedenim postavkam tožnica v tožbi ni ugovarjala, sodišče pa ugotavlja, da jih je tožena stranka pravilno odmerila (končno poročilo v skladu s tar. št. 39/2 OT, izdatke skladno s členom 11/3 OT, vrednost odvetniške točke po 13. členu OT). Pravilno je tožena stranka upoštevala tudi peti odstavek 17. člena ZOdv in od priznanih 200 točk po OT upoštevala le nagrado v višini 100 točk po OT, čemur je dodala 2% materialne stroške od celotne odmerjene nagrade (4 točke) in torej priznala odvetnici skupaj 104 točke po OT, kar skupaj z 22% DDV in ob upoštevanju vrednosti točke 0,60 EUR znaša 76,13 EUR, kolikor je odvetnici z izpodbijanim sklepom tudi priznala, v presežku pa njen zahtevek zavrnila.

18. Ob upoštevanju navedenega je bila odločitev tožene stranke pravilna. Zato je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

19. Sodišče se ni opredeljevalo do navedb tožnice in odvetnice glede nevložitve (popravljene) tožbe v zadevi R 9/2020 Okrajnega sodišča v Žalcu kljub obljubi odvetnice, saj navedena storitev ni bila zajeta v obsegu dodeljene BPP po odločbi BPP 1021/2020 z dne 23. 7. 2020 in tudi o tej storitvi ni bilo odločeno v izpodbijanem sklepu in so zato v konkretni zadevi te navedbe pravno nerelevantne. Enako velja glede navedb tožnice in odvetnice v zvezi z domnevnimi kršitvami ravnanja odvetnice in posledični prijavi ravnanja odvetnice na Odvetniško zbornico ter njeni odločitvi, saj navedeno ni predmet zadevnega postopka.

20. Sodišče je o zadevi odločilo na seji, saj relevantno dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo upravnega akta, med strankama ni sporno (prvi odstavek 59. člena ZUS-1; o tem 14. do 16. in 19. točka obrazložitve), pač pa le, ali je tožena stranka pravilno odmerila priglašene stroške odvetnice po navedeni zadevi BPP. Navedeno pa predstavlja vprašanje pravilne uporabe materialnega prava.

**K II. točki izreka**

21. Prizadeta stranka je v odgovoru na tožbo priglasila stroške postopka. Sodišče je njeno zahtevo za povrnitev stroškov postopka zavrnilo. Pri odmeri stroškov prizadetim strankam v upravnem sporu se uporablja Zakon o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP)1, in sicer prvi odstavek 155. člena ZPP, ki določa, da se stranki povrnejo le potrebni stroški. Ti stroški so po mnenju sodišča potrebni, če so v vlogi navedbe, ki so pomembne za razjasnitev zadeve oziroma vplivajo na odločitev sodišča. Po presoji sodišča pa prizadeta stranka v odgovoru na tožbo takih navedb ni podala, njeni ugovori so bili celo neutemeljeni. Sodišče se je v zadevi lahko odločilo že na podlagi upravnega spisa ter navedb tožnice in torej prizadeta stranka ni bistveno prispevala k razjasnitvi zadeve oziroma vplivala na odločitev sodišča ter zato niso nastali potrebni stroški v smislu prvega odstavka 155. člena ZPP.

1 Glej sklep Vrhovnega sodišča RS št. I Up 191/2015 z dne 1. 10. 2015.