Jedro

Z vložitvijo tožbe in takojšnjo pripoznavo tožbenega zahtevka, sta skušali pravdni stranki doseči učinke, ki bi nasprotovali že izdanemu pravnomočnemu sklepu sodišča, ki je odtujitev in obremenitev nepremičnin, ki so bile predmet izročilne pogodbe prepovedalo, ter obenem s sodno odločbo (sodbo na podlagi pripoznave) nadomestiti že pred vložitvijo tožbe sklenjeni sporazum o razvezi izročilne pogodbe, ki ga zaradi izdane začasne odredbe v zemljiški knjigi nista mogli izvesti. Tako ravnanje pa nasprotuje moralnim načelom (3. odst. 3. člena ZPP), zato sodišče razpolaganja tožene stranke (pripoznave tožbenega zahtevka) ne bi smelo priznati in sodbe na podlagi pripoznave ne bi smelo izdati (2. odst. 331. člena ZPP). Ker jo je, je zagrešilo bistveno kršitev določb ZPP iz 6. točke 2. odstavka 354. člena ZPP.

Izrek

Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje razveljavi, ter zadeva vrne temu sodišču v novo sojenje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je izdalo sodbo na podlagi pripoznave s katero je odločilo, da se razveže izročilna pogodba, ki sta jo dne 8.7.1992 sklenili pravdni stranki in katere predmet so bile nepremičnine, ki so vpisane v vl. št. 4, 45 in 46. Toženi stranki je naložilo, da mora tožeči stranki izstaviti listino, ki bo tožeči stranki omogočila, da se pri navedenih nepremičninah v zemljiški knjigi vpiše lastninska pravica na njeno ime.

Proti tej sodbi je vložil Javni tožilec Republike Slovenije pravočasno zahtevo za varstvo zakonitosti in sicer iz razloga, ker je sodišče prve stopnje izdalo sodbo na podlagi pripoznave v nasprotju z 2. odstavkom 331. člena ZPP in s tem zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 6. točke 2. odstavka 354. člena ZPP. Iz tožbenih navedb je namreč razvidno, da sta pravdni stranki izročilno pogodbo že sporazumno razvezali, vendar pa sklenjenega sporazuma nista mogli realizirati v zemljiški knjigi, ker je eden od upnikov tožene stranke že uspel s predlogom za izdajo začasne odredbe zaradi česar je sodišče toženi stranki s sklepom prepovedalo odtujitev in obremenitev nepremičnin, ki so bile predmet sklenjene izročilne pogodbe. Prav zato, ker je bila začasna odredba izdana, je tožeča stranka v soglasju s toženo stranko vložila tožbo. Ob takem poteku dogodkov pa pogoji za izdajo sodbe na podlagi pripoznave niso bili izpolnjeni, saj gre za zahtevek s katerim stranke ne morejo razpolagati. Razpolaganje strank namreč nasprotuje tako pravnomočni sodni odločbi kot tudi pravilom morale (2. odstavek 331. člena ZPP, v zvezi s 3. odstavkom 3. člena ZPP). Zato naj se izpodbijana sodba razveljavi, zadeva pa vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Zahteva za varstvo zakonitosti je bila vročena pravdnima strankama, ki nanjo nista odgovorili (3. odstavek 390. člena ZPP v zvezi z 2. odstavkom 408. člena ZPP).

Zahteva za varstvo zakonitosti je utemeljena.

Sodišče ne izda sodbe na podlagi pripoznave, čeprav so izpolnjeni potrebni pogoji, če spozna, da gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati (2. odstavek 331. člena ZPP). Nedovoljena razpolaganja strank pa so vsa tista razpolaganja, ki nasprotujejo prisilnim predpisom ali morali (3. odstavek 3. člena ZPP).

V obravnavanem primeru sta pravdni stranki pravno razmerje, ki je nastalo na podlagi dne 8.7.1992 sklenjene izročilne pogodbe, skušali na novo oblikovati na ta način, da sta sklenili pogodbo o sporazumni razvezi izročilne pogodbe, kar izhaja tudi iz tožbenega trditvenega gradiva. Ker realizacija tega sporazuma v zemljiški knjigi ni bila mogoča, (zaradi pravnomočnosti sklepa sodišča, ki je toženi stranki prepovedoval odtujitev in obremenitev nepremičnin, ki so bile predmet izročilne pogodbe), je tožeča stranka vložila pri sodišču tožbo na razvezo izročilne pogodbe in izstavitev zemljiškoknjižne listine, tožena stranka pa je tožbeni zahtevek takoj pripoznala. Na ta način sta skušali pravdni stranki, na kar se v zahtevi za varstvo zakonitosti utemeljeno opozarja, doseči učinke, ki bi nasprotovali že izdanemu pravnomočnemu sklepu sodišča, ki je odtujitev in obremenitev nepremičnin, ki so bile predmet izročilne pogodbe prepovedalo, ter obenem s sodno odločbo (sodbo na podlagi pripoznave) nadomestiti že pred vložitvijo tožbe sklenjeni sporazum o razvezi izročilne pogodbe, ki ga, zaradi izdane začasne odredbe, v zemljiški knjigi nista mogli izvesti. Tako ravnanje pravdnih strank pa nasprotujejo moralnim načelom (3. odstavek 3. člena ZPP), zato sodišče razpolaganja tožene stranke (pripoznave tožbenega zahtevka) ne bi smelo priznati in sodbe na podlagi pripoznave ne bi smelo izdati (2. odstavek 331. člena ZPP). Ker jo je, je zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 6. točke 2. odstavka 354. člena ZPP, ki jo zahteva za varstvo zakonitosti izrecno omenja. Zato je bilo potrebno zahtevi za varstvo zakonitosti ugoditi (394. člen ZPP v zvezi z 408. členom ZPP).