Jedro

Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja prekoračitve trditvene podlage strank (glede opustitve dolžnega posipanja delovišča).

Izrek

Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja prekoračitve trditvene podlage strank (glede opustitve dolžnega posipanja delovišča).

Obrazložitev

1. Tožnik je zahteval plačilo odškodnine za škodo, ki mu je nastala zaradi delovne nezgode (pri toženkinem zavarovancu je opravljal delo sovoznika dvoriščnega kamiona, ko mu je ob vstopanju v kabino spodrsnilo na stopnici kamiona, tako da je padel in se poškodoval). Sodišče prve stopnje mu je prisodilo 6.650,00 EUR, v presežku pa je tožbeni zahtevek zavrnilo.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi toženke ugodilo in prvostopenjsko sodbo v obsodilnem delu spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek tudi glede plačila 6.650,00 EUR zavrnilo, pritožbo tožnika pa je zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdilo.

3. Zoper sodbo pritožbenega sodišča tožnik vlaga predlog za dopustitev revizije zaradi odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča. Ugotovitev sodišč nižjih stopenj, da je bil kamion tehnično brezhiben, je napačna, saj izvira (med drugim) tudi iz toženkinih listin, ki se nanašajo na drugo vozilo. Neustreznost dokazov, na katero je tožnik pravočasno opozoril, je izvedencu onemogočilo ugotavljanje brezhibnosti kamiona, kar bremeni toženko. Pritožbeno sodišče je zmotno navedlo, da je bila v postopku pred sodiščem prve stopnje ugotovljena brezhibnost vozila. Zmotno je sledilo tudi toženkinemu očitku, da je prvostopenjsko sodišče prekoračilo trditveno podlago, ko je toženki očitalo opustitev dolžnega posipanja delovišča. Zmotna je zahteva, da mora tožnik navesti vsako med postopkom ugotovljeno okoliščino oziroma razlog zdrsa. Ta okoliščina niti ni bistvena; tožnik je trdil, da dvorišče ni bilo popolnoma očiščeno, da je bilo tam odpadno olje in snežna brozga, kot tudi, da je bila konstrukcija stopnice na kamionu gibljiva. Pretirana je nadalje zahteva, da bi moral tožnik pravočasno zatrjevati še, da toženkin zavarovanec ni imel izjave o varnosti z oceno tveganja, saj gre za razbremenilni dokaz nasprotne stranke. Pritožbeno sodišče je zmotno zapisalo, da neuporaba primerne obutve ne bremeni toženkinega zavarovanca, ker naj bi tožnik imel na razpolago primerno obutev. Omenjeni zapis nasprotuje izvedenskemu mnenju, da bi delodajalec moral poskrbeti za primerno obutev tožnika, sicer pa bi mu moral preprečiti delo (gre za strokovno ugotovitev, ne pa pravno vprašanje). Tožnik predlaga dopustitev revizije glede vprašanj: (1) ali lahko sodišče poda ugotovitev, ki je v nasprotju z vloženimi dokazi in izvedeniškim mnenjem in ali ni s tem kršeno pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu (7. in 286. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP) oziroma ali je lahko nasprotje med odločilnimi dejstvi in listinami; (2) ali je neživljenjsko zahtevati od oškodovanca, da predvidi oziroma analizira vse možne razloge zdrsa (286. člen ZPP); (3) ali mora tožeča stranka opozarjati na razbremenilne dokaze tožene stranke, ki jih ne poda sama, in na napake v vloženih dokazih; (4) ali lahko pritožbeno sodišče odloči mimo izvedenskega mnenja, da mora zavarovanec toženke tožniku priskrbeti primerno obutev oziroma mu preprečiti delo.

4. Predlog je delno utemeljen.

5. Revizijsko sodišče je ocenilo, da so pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP podani glede pravnega vprašanja, oblikovanega v izreku sklepa, zato je v tem obsegu revizijo dopustilo (tretji odstavek 367.c člena ZPP).