Jedro

O predlogu za izdajo začasne odredbe, o izdaji katere odloča sodišče pred vročitvijo predloga nasprotni stranki in brez naroka, odloča sodišče v okviru trditvene in dokazne podlage, ki jo tožeča stranka ponudi v predlogu. Če iz predloga sledi verjetnost obstoja predpostavk za izdajo začasne odredbe in je predlagano ustrezno sredstvo zavarovanja, predlogu ugodi in izda predlagani sklep, sicer predlog zavrne.

Za standard splošno znanega dejstva je potrebna širša notornost. Znano mora biti širšemu krogu ljudi v času in prostoru, kjer se opravlja sojenje, oziroma pretežni večini vseh odraslih članov družbe ne glede na spol, starost, veroizpoved, izobrazbo, interese in socialni položaj. Časovni okvir kotiranja (določenih) vrednostnih papirjev na borzi ne ustreza standardu splošno znanega dejstva.

V posameznih bolj zapletenih primerih ni izključeno, da se ocenjuje zgolj verjetnost celote trditev ene in druge stranke.

Izrek

I. Pritožbama se ugodi in se izpodbijani sklep z dne 18. 7. 2016 razveljavi v celoti, sklep z dne 8. 4. 2016 pa v izpodbijanem delu (točka II in III izreka) ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 8. 4. 2016 delno ugodilo predlogu tožeče stranke za izdajo začasne odredbe. Toženi stranki je prepovedalo odtujitev in obremenitev nepremičnin v k. o. X do 1/2 in v k. o. Y do 1/4 z zaznambo prepovedi v zemljiški knjigi v korist tožeče stranke, naložilo prepoved razpolaganja z denarnimi sredstvi na računih toženca pri banki A. d.d. in B., d.d. do višine 60.000,00 EUR, prepoved odtujitve in obremenitve 100 % poslovnega deleža na podjetju I. d.o.o., ter do 50 % pripadajočega poslovnega deleža toženca na podjetju V. d.o.o. ter prepoved odtujitve in obremenitve motorja znamke BMW, vse z veljavnostjo še 30 dni po pravnomočnosti meritorne sodne odločbe, izdane v tem pravdnem postopku. V presežku je predlog za izdajo začasne odredbe zavrnilo.

2. Zoper zavrnilni del sklepa in zoper odločitev o trajanju začasne odredbe (točki II in III izreka) je tožeča stranka vložila pritožbo zaradi bistvenih kršitev pravil postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga ugoditev in spremembo sklepa tako, da se ugodi predlogu za začasno odredbo v celotnem predlaganem obsegu po vlogi z dne 18. 3. 2016 ter zahteva povrnitev pritožbenih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Povzema sprejeto odločitev, pove, v čem je predlogu ugodeno in kaj je zavrnjeno. Sklep je po pritožbenem mnenju nepravilen v zavrnilnem delu. Obremenjen je z absolutno bistveno kršitvijo pravil postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP,(1) ker ni jasno, kaj je zavrnjeno. Protispisna je obrazložitev v točki 8, da ni verjetno izkazana terjatev, da bi bile nepremičnine v k. o. Z. skupno premoženje, ker je toženec pri njih vknjižen na podlagi darilne pogodbe. Iz predložene darilne pogodbe izhaja, da je toženec zgradil hišo na tej zemlji. Pravilna uporaba materialnega prava narekuje presojo, da gre za skupno premoženje. Toženec bo kvečjemu lahko dokazoval svoj višji delež. Prestroga je stopnja presoje verjetnosti terjatve glede zatrjevanih vlaganj v nepremičnine v k. o. W. Glede vrednostnih papirjev TLSG je splošno znano dejstvo, da kotirajo na borzi od 2. 10. 2006. Gre za javni podatek. Kljub temu prilaga dokaz (seznam vrednostnih papirjev Ljubljanske borze), kar k že predlaganemu tožničinemu zaslišanju zadošča za verjetnost terjatve. Zaradi napačne presoje o verjetnosti terjatve glede vlaganj v nepremičnine k. o. W je napačna presoja o verjetnosti denarne terjatve v zvezi z najemninami. Sklep prezre, da je tožnica predlagala začasno odredbo s prepovedjo razpolaganja z nepremičninami tudi za zavarovanje denarne terjatve na nepremičninah, ki ne sodijo v skupno premoženje. Argument, da je pri nekaterih nepremičninah vpisan le toženec po prodajni pogodbi, je v tem kontekstu neprimeren in napačen. Cepljenje obsega zavarovanja s posamično nepremičnino je nepravilno. Napačna je omejitev zavarovanj, ker sodišče šteje vse terjatve iz naslova prihrankov in kupnine za prodani avto za skupno premoženje. Enako velja glede terjatve iz izplačila poslovnega deleža. Denarni znesek je visok in verjetno izkazan. Ni jasno, kako je sodišče prišlo do omejitve na 60.000,00 EUR. Sklep nima razlogov. V nasprotju z namenom zavarovanja je omejitev veljavnosti do izteka 30 dni po pravnomočnosti sodbe. Takšna omejitev je v nasprotju z ustaljeno sodno prakso in ni obrazložena.

3. Tožena stranka je odgovorila na vloženo pritožbo. Predlaga njeno zavrnitev in potrditev izpodbijanega sklepa. Priglaša stroške z odgovorom na pritožbo.

4. Zoper obsodilni del sklepa z dne 8. 4. 2016 je tožena stranka vložila ugovor. Sodišče je po opravljenem naroku, na katerem je zaslišalo obe pravdni stranki, ugovoru ugodilo z izpodbijanim sklepom z dne 18. 7. 2016. Sklep o začasni odredbi z dne 8. 4. 2016 je razveljavilo in predlog za izdajo začasne odredbe v celoti zavrnilo.

5. Tožeča stranka se pritožuje tudi zoper sklep z dne 18. 7. 2016. Uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP v zvezi s 15. in 239. členom ZIZ.(2) Predlaga njegovo razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje. Priglaša pritožbene stroške. Sklep je obremenjen z absolutnima bistvenima kršitvama pravil postopka po 8. in 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP: ni razlogov o zavrnitvi tožničinih dokaznih predlogov, s katerimi je izpodbijala toženčevo verodostojnost (uradne poizvedbe pri FURS o pravem izvoru toženčevega premoženja, zaslišanje priče V.), niti o izvedenih dokazih (zakaj ni verjelo tožničini izpovedbi). Dokazna ocena je napačna in nepopolna. Dejansko stanje je ugotovljeno napačno. Zaradi opuščenega potrebnega dokaznega postopka, je napačno uporabljeno materialno pravo. Narobe je porazdeljeno dokazno breme. Tožnica opira tožbeni zahtevek na zakonsko domnevo iz drugega odstavka 51. člena ZZZDR(3) o skupnem premoženju. Ker se je iz listin in izpovedi strank mogoče prepričati, da je bilo premoženje, ki je predmet tožbenega zahtevka, pridobljeno v času izvenzakonske skupnosti, obstoj katere med pravdnima strankama ni sporen, se domneva, da je premoženje skupno. Toženec, ki trdi, da gre za njegovo posebno premoženje, mora izpodbiti domnevo. Na njem je dokazno breme, da izpodbije pogodbeni zapis darilne pogodbe z dne 23. 4. 2007, iz katerega ne izhaja, da bi izgradnjo objektov na nepremičnini v k. o. Z (ulica ...) financiral toženčev oče. Zmotni so sklepi, da je toženčev oče financiral nakup obeh vozil BMW in poslovnih deležev v obeh družbah. Zmotno sta ocenjeni izpovedbi pravdnih strank. Protispisen je sklep v točki 10, češ da tožnica ni opredelila motorja BMW v tožbenem zahtevku. Začasna odredba je bila predlagana za zavarovanje denarne in nedenarne terjatve. Razlogov o tem v sklepu ni. Po naroku je tožnica ugotovila, da je bil toženec v javnem kazenskem postopku obsojen na pogojno kazen zaradi kaznivega dejanja ponarejanja listin v zvezi z vozilom BMW, ki je predmet (denarnega dela) tožbenega zahtevka. To izrecno ovrže toženčevo verodostojnost. Tožnica ponavlja, da je bila sama povabljena na FURS in da zato ve, da je toženec v več postopkih glede izvora premoženja. Gre za relevantna dejstva za ta postopek. Zato je predlagala poizvedbe o navedenih postopkih že v odgovoru na ugovor, a sodišče teh dokazov ni izvedlo niti obrazložilo, zakaj ne. Sklep tudi nima razlogov, da tožničina terjatev ni v nevarnosti. Tudi zaradi tega ga ni mogoče preizkusiti.

6. Tožena stranka na navedeno pritožbo ni podala odgovora.

7. Pritožbi sta utemeljeni.

8. V postopku zavarovanja vtoževane nedenarne terjatve (ugotovitev skupnega premoženja, ki naj bi ga pravdni stranki ustvarili v času trajanja njune izvenzakonske skupnosti od začetka 1996 do 31. 12. 20159 ter deležev na njem – za vsakega do 1/2 ter vtoževane denarne terjatve (skupno plačilo 232.425,00 EUR) je tožeča stranka ob vložitvi tožbe za ugotovitev obsega skupnega premoženja in deležev pravdnih strank na njem predlagala izdajo začasne odredbe s prepovedjo odtujitve in obremenitve več nepremičnin, poslovnih deležev na vtoževanih družbah, vrednostnih papirjev, vtoževanega motorja BMW in prepoved razpolaganja z denarnimi računi na bankah, vse z veljavnostjo do konca izvršilnega postopka. Za uspeh s predlogom za zavarovanje obeh vrst terjatev mora upnik izkazati verjetnost obstoja svoje terjatve (prvi odstavek 272. člena in prvi odstavek 270. člena ZIZ) in vsaj eno od dodatnih predpostavk iz drugega odstavka 272. člena ZIZ za nedenarno terjatev oziroma iz drugega in tretjega odstavka 270. člena ZIZ za denarno terjatev. Predlagati mora tudi svoji terjatvi primerno sredstvo zavarovanja (po členu 273 ZIZ za nedenarne terjatve in po 271. členu ZIZ za denarne terjatve).

9. Sodišče prve stopnje je še pred vročitvijo tožbe in predloga tožencu v odgovor s sklepom z dne 8. 4. 2016 predlogu tožnice delno ugodilo. Tožencu je prepovedalo odtujitev in obremenitev vtoževanih nepremičnin v k. o. X in v k. o. Y do višine vtoževanega deleža tožnice na skupnem premoženju, mu prepovedalo razpolaganje z denarnimi sredstvi na računih pri banki A., d.d. in B., d.d., do višine 60.000,00 EUR, odtujitev in obremenitev 100 % poslovnega deleža na podjetju I., d.o.o., ter 50 % padajočem poslovnem deležu na podjetju V., d.o.o., ter mu prepovedalo odtujitev in obremenitev motorja BMW, vse z veljavnostjo 30 dni po pravnomočnosti meritorne sodne odločbe v tem pravdnem postopku. V presežku je predlog zavrnilo. Čeprav v izreku ni konkretiziralo, na kaj se zavrnitev nanaša, sklep sam po sebi zaradi tega ne bi bil obremenjen z očitano absolutno bistveno kršitvijo pravil postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Iz obrazložitve je namreč mogoče povzeti, da je bil zavrnjen predlog za prepoved obremenitve in odtujitve pri ostalih predlaganih nepremičninah in do zahtevane višine, za prepoved razpolaganja z denarnimi sredstvi na računih pri bankah nad 60.000,00 EUR do vtoževane višine 232.425,00 EUR, za prepoved odtujitve in obremenitve vtoževanih vrednostnih papirjev in za veljavnost začasne odredbe do konca izvršilnega postopka v zvezi s tem sporom. Vse to povzema tudi pritožnica v pritožbi (primerjaj navedbe v točkah 1 do 7 pritožbe zoper sklep z dne 8. 4. 2016), kar dopušča oceno, da je izrek dovolj določen in razumljiv.

10. Sprejeta odločitev temelji na oceni, da je tožnica s predloženimi listinami izkazala verjetnost obstoja izvenzakonske skupnosti v času od 1996 do 31. 12. 2014 in ustvarjanje ter pridobivanje premoženja s skupnim delom in skupnimi sredstvi obeh pravdnih strank v tem obdobju. V okviru tedaj podane trditvene in dokazne podlage tožeče stranke je ocenilo, da je za del vtoževanega premoženja izkazana verjetnost, da spada v skupno premoženje pravdnih strank (drugi odstavek 51. člena ZZZDR)(4). Za preostalo vtoževano premoženje oziroma zanj predlagano zavarovanje pa ne.(5)

11. Oceni, da ni bilo zadostne trditvene podlage glede vlaganja v nepremičnine v k. o. W. in o vrednostnih papirjih, bi bilo mogoče pritrditi. Pritožnica šele v pritožbi dopolnjuje skope in nezadostne tožbene trditve, za vrednostne papirje pa šele v pritožbi prilaga tudi dokazila. Ker ne opraviči, zakaj tega ni storila že v predlogu za izdajo začasne odredbe, novih navedb in dokazov v tej fazi postopka ni mogoče upoštevati. O predlogu za izdajo začasne odredbe, o izdaji katere odloča sodišče pred vročitvijo predloga nasprotni stranki in brez naroka, odloča v okviru trditvene in dokazne podlage, ki jo tožeča stranka ponudi v predlogu. Če iz predloga sledi verjetnost obstoja predpostavk za izdajo začasne odredbe in je predlagano ustrezno sredstvo zavarovanja, predlogu ugodi in izda predlagani sklep, sicer predlog zavrne. Za vlaganja v adaptacijo in predelavo nepremičnin v k. o. W. in za vrednostne papirje tudi po presoji pritožbenega sodišča v predlogu in tožbi ni bilo vsebinskih navedb za preizkus obstoja verjetnosti terjatve iz naslova skupnega premoženja. Pritožbeno naziranje, da je kotiranje vrednostnih papirjev na borzi splošno znano dejstvo, ki ga ne bi bilo treba dokazovati (četrti odstavek 214. člena ZPP), je zmotno. Za standard splošno znanega dejstva je potrebna širša notornost. Znano mora biti širšemu krogu ljudi v času in prostoru, kjer se opravlja sojenje, oziroma pretežni večini vseh odraslih članov družbe ne glede na spol, starost, veroizpoved, izobrazbo, interese in socialni položaj.(6) Časovni okvir kotiranja (določenih) vrednostnih papirjev na borzi ne ustreza standardu splošno znanega dejstva.

12. Pritrditi pa je treba pritožnici, da je ocena vrednosti terjatve glede vrednosti nepremičnin v k. o. Z (na naslovu ...) in posledično glede najemnin za te nepremičnine, zmotna in nepopolna. Sodišče je namreč ugotovilo, da je toženec navedene nepremičnine pridobil od svojega očeta z darilno pogodbo z dne 23. 4. 2007. Prezrlo je tožbene navedbe, da je šlo le za formalno darilno pogodbo in gradnjo v letu 1995 in 2005. Pritožba upravičeno opozarja na vsebino predložene pogodbe. Iz nje izhaja, da je vsaj delno šlo za pogodbo o priznanju lastninske pravice, saj je v 2. členu darovalec priznaval, da je dve hiši na (podarjenem) zemljišču zgradil toženec. Ker je sodišče listino, na katero se je opirala tožnica, ocenjevalo le po naslovu in ne po vsebini, se nakazuje, da je ostalo dejansko stanje o verjetnosti terjatve v tem delu nepravilno ugotovljeno. Sprejeta odločitev, da v tem delu ni izkazana verjetnost terjatve o obstoju skupnega premoženja, pa je lahko tudi materialnopravno zmotna.

13. V ugovornem postopku je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 18. 7. 2016 svojo prvotno dokazno oceno o (delni) verjetnosti obstoja vtoževane terjatve spremenilo. V nasprotju s prvotno odločitvijo je ocenilo, da tožnica ni izkazala že verjetnosti svoje terjatve o obstoju skupnega premoženja. Do drugih toženčevih ugovorov, s katerimi je izpodbijal dotedanje ugotovitve o ugotovljenem njegovem subjektivnem ravnanju, ki bi lahko onemogočilo ali otežilo uveljavljanja tožničinih terjatev, o njegovi škodi zaradi izdane začasne odredbe in o obsegu oziroma nesorazmernosti izrečenega zavarovanja, se v izpodbijanem sklepu ni (več) opredeljevalo.

14. Toženec se je v ugovoru zoper izdani sklep o začasni odredbi branil z ugovorom posebnega premoženja. Celotno vtoževano premoženje naj bi pridobil kot darilo in dediščino po svojem očetu, kar je dokazoval s sklepom o dedovanju po njem. Tožnica je v odgovoru na ugovor temu nasprotovala. Njegove trditve o podedovanem premoženju je med drugim izpodbijala z zaslišanjem priče V. ter s poizvedbami pri FURS o postopkih zoper toženca zaradi ugotavljanja izvora premoženja.

15. Postopek odločanja o ugovoru je kontradiktoren postopek, saj v njem že sodelujeta obe stranki. Sodišče torej lahko presoja trditveno in dokazno podlago obeh strank, še vedno pa odloča s stopnjo verjetnosti. Podana je takrat, ko je argumentov za nek sklep več kot tistih, ki kažejo nasprotno. Načeloma mora biti pri več relevantnih okoliščinah dosežena verjetnost vseh oziroma vsake izmed odločilnih okoliščin. V posameznih bolj zapletenih primerih ni izključeno, da se ocenjuje zgolj verjetnost celote trditev ene in druge stranke. V obravnavani zadevi gre za tak primer.

16. Skupno premoženje je sestavljeno in stvarnopravnih, obligacijskih in drugih premoženjskih pravic. Iz skupne premoženjske mase se izloči posebno premoženje posameznega zakonca oziroma izvenzakonskega partnerja. Zajema tiste pravice, ki sta jih imela vsak zase že pred sklenitvijo zakonske zveze oziroma obstojem izvenzakonske skupnosti, in tiste, ki v času trajanja skupnosti niso bile pridobljene z delom (dediščina, darila – prvi odstavek 51. člena ZZZDR). Predpostavki za nastanek skupnega premoženja sta torej obstoj zakonske zveze oziroma izvenzakonske skupnosti in pridobitev premoženja z delom. V primeru spora se domneva, da posamezna stvar sodi v skupno premoženje. Zakonec oziroma partner, ki trdi nasprotno, mora to dokazati.

17. Ob ugotovitvah sodišča prve stopnje v prvem izpodbijanem sklepu, da je bil vsaj del premoženja, za katerega je tožnica trdila in dokazovala, da je bilo pridobljeno s skupnim delom, pridobljen v času izvenzakonske skupnosti, je bilo trditveno in dokazno breme o tem, da ne gre za skupno premoženje, torej na tožencu. Listinskih dokazov o očetovih darilih (razen darilne pogodbe z dne 23. 4. 2007, ki je ostala, kot je bilo že povedano, nepopolno ocenjena) ni predložil. Njegova izpovedba v tej smeri je po ugotovitvah sodišča prve stopnje (razlogi v točki 7 sklepa z dne 18. 7. 2016) nekonsistentna in nekonkretizirana. Verodostojnost ugotovitev v sklepu o dedovanju, po katerem naj bi toženec po očetu podedoval (z ničemer drugim izkazano) gotovino v višini 967.000,00 EUR, pa je tožnica izpodbijala z nasprotnimi ponujenimi dokazi (zaslišanje priče V., poizvedbi pri FURS o postopkih zoper toženca glede izvora premoženja), a jih sodišče (še) ni izvedlo niti pojasnilo zakaj.

18. Ob takem procesnem gradivu se izkaže, da sta ocena in ugotovitev, da je bolj verjetno, da je celotno vtoževano premoženje toženčevo posebno premoženje, kot da je skupno premoženje obeh pravdnih strank, najmanj preuranjeni. Dejansko stanje je zmotno in nepopolno ugotovljeno, materialno pravo o verjetnosti terjatve pa zmotno uporabljeno. Tudi razlogi sodišča so neprepričljivi, glede motorja BMW pa tudi protispisni. Pritožba pravilno opozarja, da je pritožnica kot del skupnega premoženja uveljavljala tudi motor BMW (točka 1.e tožbenega zahtevka), kar je sodišče prve stopnje v sklepu z dne 18. 7. 2016 prezrlo, čeprav ga je v sklepu z dne 8. 4. 2016 pravilno obravnavalo. Zaradi zmotnega izhodišča, da terjatev v tem delu ni bila uveljavljena, pogojev za njeno zavarovanje v sklepu z dne 18. 7. 2016 ni vsebinsko presojalo. Sklep je zato tudi pomanjkljiv in ga ni mogoče preizkusiti.

19. Iz navedenih razlogov je pritožbeno sodišče ugodilo obema pritožbama tožeče stranke. Razveljavilo je izpodbijani sklep z dne 18. 7. 2016 v celoti, sklep z dne 8. 4. 2016 pa v izpodbijanih delih (točka II in III izreka). Zadevo je bilo treba vrniti sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. in 239. členom ZIZ). Tako odločitev je narekovalo dejstvo, da je treba ocenjevati verjetnost celote trditev obeh pravdnih strank o skupnem in posebnem premoženju ter ugotavljati dejanske okoliščine o verjetnosti terjatve, ki se nanaša na več sklopov premoženja in z več predlaganimi sredstvi zavarovanja. V takih konkretnih okoliščinah primera ni bilo mogoče posegati v nekonkretiziran zavrnilni del izreka sklepa z dne 8. 4. 2016, čeprav ga je pritožbeno sodišče, kot je bilo že pojasnjeno, sicer lahko preizkusilo in v določenih delih tudi pritrdilo (prvotni) dokazni oceni sodišča prve stopnje. Ker je bila ta nato spremenjena z drugim izpodbijanim sklepom, zaradi potrebne celovite ponovne dokazne ocene vseh pravno relevantnih okoliščin o verjetnosti terjatve, v zavrnilni del izpodbijanega prvega sklepa ni bilo mogoče posegati.

20. V nadaljnjem postopku naj se sodišče ponovno opredeli do navedb in dokazov obeh pravdnih strank in prične vsebinsko obravnavati tožbeni zahtevek. O ugovoru tožene stranke oziroma predlogu tožeče stranke naj ponovno odloči in svojo odločitev pravilno in popolno obrazloži. 21. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je pridržana za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

Op. št. (1): Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999 s spremembami.

Op. št. (2): Zakon o izvršbi in zavarovanju, Uradni list RS, št. 51/98 s spremembami.

Op. št. (3): Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, Uradni list SRS, št. 15/76 s spremembami.

Op. št. (4): Nepremičnine v k. o. X in k. o. Y 100 % poslovni delež v družbi I., d.o.o. in 50 % poslovni delež v družbi V. d.o.o., motor BMW, prihranki v znesku 100.000,00 EUR, kupnina za avto BMW v znesku 20.000,00 EUR in da sta deleža obeh na njem enaka (prvi odstavek 59. člena ZZZDR).

Op. št. (5): Nepremičnine v k. o. Z. in najemnine od dajanja tega premoženja v najem, vlaganje v adaptacijo in predelavo nepremičnin v k. o. W. in vrednostni papirji 400 lotov TLSG na računu KDD.

Op. št. (6): Primerjaj: Zobec, J., v: Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 2. knjiga, GV Založba, Ljubljana, 2006, strani 374-375.