Jedro

V predlogu za izvršbo je upnik očital večkratno kršitev obveznosti v času od 29. 4. 2016 do 7. 5. 2016, kar, če se trditve izkažejo za resnične, utemeljuje njegov interes za dovolitev izvršbe zaradi preprečitve ponovnih kršitev obveznosti v prihodnje. Za tak primer pa je v 227. členu ZIZ predvidena dovolitev izvršbe ob smiselni uporabi prvega do tretjega in petega odstavka 226. člena tega zakona. Ker je predlagana izvršba zaradi opustitve obveznosti iz izvršilnega naslova (prepoved odklopa vode), določitev roka za izpolnitev že pojmovno ne pride v poštev, temveč se izvršba dovoli tako, da se dolžniku zagrozi (ne izreče) z denarno kaznijo, če bo ponovno kršil svojo dolžnost opustiti motilna dejanja nasproti upniku.

Določba 227. člena ZIZ preprečuje možnost, da bi dolžnik, ki mu izvršilni naslov nalaga nekaj dopustiti ali opustiti, lahko nesankcionirano kršil obveznost pred ali po izdaji sklepa o izvršbi. Seveda to ne pomeni, da je lahko kaznovan za kršitev obveznosti, storjeno pred vložitvijo predloga za izvršbo, gre za grožnjo z denarnim kaznovanjem za primer morebitne kasnejše kršitve, ob ugotovitvi prejšnje, ki utemeljuje interes za dovolitev izvršbe. Ob stališču sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu, da je za odločitev odločilno, ali je bil ventil za vodo zaprt v času izdaje sklepa o izvršbi, bi moral upnik ob vsakem posameznem zaprtju ventila za vodo vložiti nov izvršilni predlog, pa ob odprtem ventilu v času izdaje sklepa o izvršbi ne bi mogel uspeti, ali pa bi moral trpeti protipravno stanje in biti do izdaje sklepa o izvršbi brez vode. To pa ne pomeni zagotovitve pravice do sodnega varstva pri izvršitvi izvršilnega naslova.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep v delu I. točke izreka, v katerem je ugodeno dolžnikovemu ugovoru in je sklep o izvršbi z dne 21. 6. 2016 razveljavljen v II. in III. točki izreka in v tem obsegu predlog za izvršbo zavrnjen, ter v II. in III. točki izreka razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. V preostalem delu se pritožba zavrne in se sklep v ne razveljavljenem delu I. točke izreka (razveljavitev sklepa o izvršbi z dne 21. 6. 2016 v I. točki izreka in opravljenih izvršilnih dejanj, zavrnitev predloga za izvršbo in ustavitev izvršbe glede tega dela sklepa o izvršbi) potrdi.

III. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za nov sklep o ugovoru.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugovoru dolžnika z dne 21. 7. 2016 ugodilo, sklep o izvršbi z dne 21. 6. 2016 in opravljena izvršilna dejanja razveljavilo, predlog za izvršbo zavrnilo in izvršbo ustavilo (I. točka izreka), upniku je naložilo dolžniku v osmih dneh plačati 212,00 EUR stroškov ugovornega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka), ter sklenilo, da upnik sam krije stroške odgovora na ugovor (III. točka izreka).

2. Zoper sklep se je upnik po pooblaščencu pravočasno pritožil zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in bistvenih kršitev določb postopka po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in zahteva povrnitev pritožbenih stroškov.

3. Dolžnik je po pooblaščenki na pritožbo odgovoril in predlaga njeno zavrnitev ter zahteva povrnitev stroškov odgovora.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da upnik v predlogu za izvršbo ni uspel izkazati, da bi kršitev obveznosti iz izvršilnega naslova obstajala v času izdaje sklepa o izvršbi z dne 21. 6. 2016. Zatrjeval pa ni niti kršitve v času vložitve predloga 11. 5. 2016. Zato je bila odločitev v I. točki izreka sklepa o izvršbi, v kateri je bil določen rok tri dni za izpolnitev nedenarne obveznosti in v primeru neizpolnitve dovoljena izvršba s pooblastitvijo upnika, da s pomočjo izvršitelja na dolžnikove stroške opravi navedeno dejanje - odpre ventil za vodo, nepravilna. Zoper ta del sklepa o izvršbi je dolžnikov ugovor utemeljen, odločitev v I. točki izreka izpodbijanega sklepa pa v tem obsegu pravilna. Upnik niti v pritožbi ne trdi, da bi protipravno stanje (zaprt ventil za vodo) obstajalo v času vložitve predloga za izvršbo oziroma v času izdaje sklepa o izvršbi, izpodbija le razloge sklepa, da ni konkretiziral trditve, kdaj naj bi dolžnik po 5. 5. 2016 vodo ponovno zaprl, in navaja ponovno zaprtje vode 7. 5. 2016. 6. Višje sodišče je glede na navedeno in ker ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, pritožbo v navedenem delu zavrnilo in sklep v I. točki izreka v delu, v katerem je ugodeno dolžnikovemu ugovoru zoper I. točko izreka sklepa o izvršbi, potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

7. Višje sodišče mora na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ po uradni dolžnosti paziti na pravilno uporabo materialnega prava. Ob preizkusu izpodbijanega sklepa v preostalem delu, to je glede odločitve v I. točki izreka, kolikor se nanaša na ugoditev ugovoru zoper II. točko in posledično III. točko izreka sklepa o izvršbi, je ugotovilo, da je bilo zaradi napačne uporabe določbe 227. člena ZIZ nepopolno ugotovljeno dejansko stanje.

8. Najprej je treba pojasniti, da določba 229. člena ZIZ, ki opredeljuje izdajo novega sklepa o izvršbi na upnikov predlog na podlagi izvršilnega naslova ob ponovnem motenju posesti, v konkretnem primeru ne pride v poštev in je sodišče prve stopnje nanjo nepravilno oprlo svojo odločitev. Izvršilni naslov je namreč sodna poravnava, v kateri se je tožena stranka (dolžnik iz predmetne izvršilne zadeve) zavezala, da ne bo izvršila oziroma naročila odklopa elektrike, plina in vode ter onemogočala dostopa tožniku (upniku iz predmetne izvršilne zadeve). V sodni poravnavi ni bilo ugotovljeno motilno dejanje, niti iz ugotovljenega dejanskega stanja v zadevi ne izhaja, da bi bilo motilno dejanje izvršeno in bi dolžnik svojo obveznost prostovoljno izpolnil oziroma da bi bila proti njemu opravljena izvršba, nato pa bi ponovno motil posest, kar bi narekovalo uporabo določbe 229. člena ZIZ. Upnik je že v predlogu za izvršbo zatrjeval, da se je dolžnik do 29. 4. 2016 vzdržal motilnih ravnanj, kar sicer pomeni izpolnjevanje dolžnosti opustitve iz sodne poravnave, vendar ne v smislu 229. člena ZIZ.

9. V predlogu za izvršbo je upnik očital večkratno kršitev obveznosti v času od 29. 4. 2016 do 7. 5. 2016, kar, če se trditve izkažejo za resnične, utemeljuje njegov interes za dovolitev izvršbe zaradi preprečitve ponovnih kršitev obveznosti v prihodnje. Za tak primer pa je v 227. členu ZIZ predvidena dovolitev izvršbe ob smiselni uporabi prvega do tretjega in petega odstavka 226. člena tega zakona. Ker je predlagana izvršba zaradi opustitve obveznosti iz izvršilnega naslova (prepoved odklopa vode), določitev roka za izpolnitev že pojmovno ne pride v poštev, temveč se izvršba dovoli tako, da se dolžniku zagrozi (ne izreče) z denarno kaznijo, če bo ponovno kršil svojo dolžnost opustiti motilna dejanja nasproti upniku.1

10. Določba 227. člena ZIZ preprečuje možnost, da bi dolžnik, ki mu izvršilni naslov nalaga nekaj dopustiti ali opustiti, lahko nesankcionirano kršil obveznost pred ali po izdaji sklepa o izvršbi. Seveda to ne pomeni, da je lahko kaznovan za kršitev obveznosti, storjeno pred vložitvijo predloga za izvršbo, gre za grožnjo z denarnim kaznovanjem za primer morebitne kasnejše kršitve, ob ugotovitvi prejšnje, ki utemeljuje interes za dovolitev izvršbe. Ob stališču sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu, da je za odločitev odločilno, ali je bil ventil za vodo zaprt v času izdaje sklepa o izvršbi, bi moral upnik ob vsakem posameznem zaprtju ventila za vodo vložiti nov izvršilni predlog, pa ob odprtem ventilu v času izdaje sklepa o izvršbi ne bi mogel uspeti, ali pa bi moral trpeti protipravno stanje in biti do izdaje sklepa o izvršbi brez vode. To pa ne pomeni zagotovitve pravice do sodnega varstva pri izvršitvi izvršilnega naslova.

11. Ker je sodišče prve stopnje izhajalo iz napačnega materialnopravnega izhodišča, ni ugotavljalo odločilnih dejstev, ki bi utemeljevala upnikov pravni interes za dovolitev izvršbe zaradi preprečitve kršitev v prihodnje. Ali upnik ima pravovarstveno potrebo, je v konkretni zadevi odvisno od ugotovitve, ali je dolžnik v času, navedenem v predlogu za izvršbo, kršil opustitveno obveznost iz izvršilnega naslova.

12. Višje sodišče je glede na navedeno v obravnavanem obsegu pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep v delu I. točke izreka, v katerem je ugodeno dolžnikovemu ugovoru in je sklep o izvršbi z dne 21. 6. 2016 razveljavljen v II. in III. točki izreka in v tem obsegu predlog za izvršbo zavrnjen, ter posledično v II. in III. točki izreka, razveljavilo, zadevo pa vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). V novem postopku naj sodišče prve stopnje izvede predlagane dokaze in ugotovi, ali je upnik uspel izkazati podlago za uporabo določbe 227. člena ZIZ, torej ali je dolžnik v zatrjevanem času zapiral ventil za vodo in s tem kršil obveznost iz izvršilnega naslova.

13. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je višje sodišče pridržalo za nov sklep o ugovoru (tretji odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

1 Prim. sklepa Vrhovnega sodišča RS II Ips 9/1997 z dne 6. 5. 1998 in Višjega sodišča v Ljubljani I Ip 3521/2011 z dne 26. 10. 2011.