Jedro

Ustnih pripomb in zatrjevanega dejanja pregleda zapisnikov ni mogoče šteti kot nepopolno vlogo v smislu 67. člena ZUP

Izrek

Pritožba se zavrne.

Obrazložitev

Občinski svet Občine A. je na svoji 1. seji 9. 11. 2006 s sklepom zavrnil pritožbo tožnice glede razdelitve mandatov v Občinskem svetu Občine A. v 4. volilni enoti kot neutemeljeno. V svoji obrazložitvi navaja, da je tožnica, kandidatka na listi ... za volitve v Občinski svet Občine A., vložila pritožbo na Občinski svet Občine A. z dne 8. 11. 2006 in jo naslovila kot pritožbo zoper odločitev Občinske volilne komisije (OVK). Tožena stranka svojo odločitev opira na Zakon o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 22/06 - uradno prečiščeno besedilo in 70/06 - odločba US, v nadaljevanju: ZLV) in navaja, da je tožnica vložila pritožbo po 100. členu ZLV pravočasno, vendar po vsebini ne gre za pritožbo po citiranem določilu. Tožnica smiselno ugovarja delu volilnih odborov, ugovor v zvezi s tem pa lahko v skladu z 98. členom ZLV poda zaradi nepravilnosti pri delu volilnega odbora vsak kandidat, predstavnik kandidature oziroma liste kandidatov in vsak volivec pri OVK. Tak ugovor pa se lahko vloži najpozneje naslednji dan po glasovanju. Tožena stranka navaja, da je OVK A. odgovorila, da je tožnica 23. 10. 2006 kontaktirala predsednico OVK glede dela volilnega odbora na volišču na B. Ob pregledu vseh zapisnikov o ugotovitvi izidov volitev za člane Občinskega sveta za 4. volilno enoto in glasovnic za sporno volišče na B. pa ni bilo ugotovljenih nobenih napak. S tem je bilo ustnemu zahtevku tožnice ugodeno in se je tudi strinjala z odgovorom predsednice OVK. Kot navaja OVK, tožnica nikoli ni podala nobenega pisnega ugovora pri OVK, ampak je šele 6. 11. 2006 in 7. 11. 2006 prišla na Občino A. in zahtevala pregled glasovnic, kar ji je OVK tudi omogočila. V kolikor bi tožnica podala ugovor na pravilnost dela volilnih odborov, bi bil ta prepozen in bi ga morala OVK zavreči. Ker tožena stranka zaključuje, da po vsebini pritožbe tožnice ni mogoče obravnavati po 100. členu ZLV, ampak gre za ugovor po 98. členu ZLV, ki bi ga morala vložiti najkasneje dan po dnevu volitev, je pritožbo tožnice kot neutemeljeno zavrnila.

Tožnica vlaga tožbo, ker želi, da se ugotovi volja ljudstva, kot je bila izražena na lokalnih volitvah v Občinski svet A. in da se ji v skladu s tem dodeli mandat v Občinski svet po 2. odstavku 18. člena ZLV. Tožnica v svoji obrazložitvi navaja, da ji je predsednica OVK povedala, da je v vasi B. dobila 51 preferenčnih glasov, v 4. volilni enoti 60 preferenčnih glasov, torej premalo, da bi dosegla 25 % prag, da bi prišla v Občinski svet. Za druge kandidate je povedala, da je C. dobil 10, Č. 13, D. 3, za B.B.. pa ni bilo podatka. Tudi kasneje je še klicala predsednico OVK, vendar ji ni povedala koliko preferenčnih glasov je dobil B.B. Prav tako navaja, da je šla na OVK in pregledala zapisnike in glasovnice. Nadalje navaja, da je skupno manjkalo 11 preferenčnih glasov v zapisniku, čeprav so bili po pregledanih glasovnicah preferenčni glasovi oddani tem kandidatom, kar bistveno spremeni izid volitev. Ko je to videla, so ji svetovali, naj se pritoži. Zapisnik je pokazala tudi predsednici OVK, ki je dejala, da je razlika samo za tri preferenčne glasove, da so to tisti v skupini 38 od stranke SDS. Takrat ji je predsednica tudi povedala, da so roki potekli. Navaja, da je dobila informacije, da je B.B. zbiral podatke o preferenčnih glasovih tudi drugod po volilnih odborih, npr. v E., v katerem je bila v volilnem odboru njegova hči, ki mu je takoj sporočila preferenčne glasove s ciljem prilagajanja rezultatov v F. O tem je bila obveščena predsednica OVK, ki je dejala, da to ni dovoljeno. Tožnica navaja, da je to dokaz, da je imel B.B. vse lovke napeljane po skoraj vseh voliščih v 4. volilni enoti. Zaradi nepravilnosti je vložila pritožbo na Občinski svet, ki je imenoval mandatno komisijo, katere član je bil tudi B.B. Očita, da je mandatna komisija vzela na znanje tudi pisno in ustno mnenje OVK, ki je tožničino pritožbo na odločitev OVK, vložene v zakonskem roku, prekvalificirala v ugovor na pravilnost dela volilnih odborov in s tem prekvalificirala pritožbo po 100. členu v ugovor po 98. členu ZLV in s tem zavedla mandatno komisijo. Poudarja, da se je pritožila na sklep OVK, ki je bil zaradi malomarnosti, nestrokovnosti in neskladnosti z zakonskimi določili sprejet v njeno škodo pri potrditvi mandata v Občinski svet. V dopolnitvi svoje tožbe pa še opozarja na določilo 25. člena Zakona o volitvah v državni zbor. Ugotovila je namreč, da je C.C. v matičnem volilnem odboru in istočasno kandidirala v Svet KS E. Poudarja, da član volilnega organa ne more hkrati kandidirati na volitvah. Predsednica OVK pa tega ni upoštevala, izdala je odločbo C.C., da je lahko član volilnega organa in istočasno kandidira v Svet KS in je bila tudi izvoljena v Svet KS. Misli, da bi morala biti C.C. razrešena funkcije člana volilnega odbora. Ker je potrdilo o izvolitvi za člana Sveta KS podpisala predsednica OVK, to tožnici potrjuje sum, da je sodelovala v tej volilni prevari.

Tožena stranka v odgovoru na pritožbo navaja, da je OVK odgovorila na tožničine pritožbene navedbe. Navaja še, da je imela tožnica na voljo vsa pravna sredstva, da bi pravočasno vložila svoj ugovor na delo volilnih odborov in tako zahtevala pregled glasovnic. Tožena stranka vztraja pri svoji odločitvi, zato predlaga, da se pritožba kot neutemeljena zavrne.

Pritožba ni utemeljena.

Iz izpodbijanega sklepa Občinskega sveta Občine A. izhaja, da tožnica ni podala pismenega ugovora proti delu volilnega odbora pri OVK. Tožena stranka opira svojo odločitev na podatek, da je tožnica vložila pisno pritožbo glede razdelitve mandatov stranke .... v občinskem svetu v 4. volilni enoti šele 8. 11. 2006. Tožnica v pritožbi teh ugotovitev tožene stranke ne izpodbija in tudi ne navaja ničesar nasprotnega.

Tožnica v pritožbi navaja svoje ugovore glede razdelitve mandatov, dela volilnih odborov in delo OVK oziroma njene predsednice. Sodišče se strinja s stališčem tožene stranke, da takšne ugovore glede nepravilnosti pri delu volilnega odbora, lahko vloži vsak kandidat, predstavnik kandidature oziroma liste kandidatov in vsak volivec naslednji dan po dnevu glasovanja (2. odstavek 98. člena ZLV). Zoper odločitev OVK pa ima vsak kandidat in predstavnik kandidature oziroma liste kandidatov pravico vložiti pritožbo na občinski svet do začetka 1. seje občinskega sveta (1. odstavek 100. člena ZLV). Tožnica je vložila le pritožbo na občinski svet, tožnica pa ne zatrjuje in ne dokazuje, da bi o njenem ugovoru oziroma pritožbi odločila OVK na podlagi 99. člena ZLV.

Tožnica v pritožbi navaja, da si je sama ogledala zapisnike in preštela glasovnice in tudi govorila s predsednico OVK. Ustavno sodišče RS je v svoji odločbi št. P-29/06 z dne 5. 10. 2006 navedlo, da v postopku varstva volilne pravice ni mogoče smiselno uporabljati določb Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), ki urejajo druga pravna sredstva. V odločbi št. Up-634/02 z dne 28. 10. 2002 pa je Ustavno sodišče RS tudi poudarilo, da so roki za posamezna volilna opravila zelo kratki. Po presoji upravnega sodišča je potrebno pri tem upoštevati, da so roki po ZLV zelo kratki, volilni postopki morajo teči čim hitreje in brez zadržkov, zato ni mogoče šteti ustnih pripomb in zatrjevanega dejanja pregleda zapisnikov kot nepopolno vlogo v smislu 67. člena ZUP. Sodišče zato meni, da je tožena stranka ravnala pravilno, da ni tožnice pozivala k odpravi pomanjkljivosti, ker določila ZLV izrecno določajo, da se ugovor oziroma pritožba "vloži" (npr. 1. odstavek 98. člena in 1. odstavek 100. člena ZLV), kar pomeni, da gre za pisni ugovor oziroma pritožbo in da ustno podane vloge v volilnih postopkih ne morejo imeti pravnih učinkov.

Ker tožnica ne zatrjuje, da je vložila ugovor po 1. odstavku 98. člena ZLV, bi morala tožena stranka pritožbo tožnice z dne 8. 11. 2006 zavreči. Tožena stranka je pritožbo sicer zavrnila in odločila meritorno, vendar po presoji sodišča to ni vplivalo na pravilnost njene odločitve, ker to ni vplivalo na nobeno tožničino pravico.