Jedro

Pri tem ni mogoče govoriti o tem, da bi se ugotovitev o zmanjšanem obsegu dela pri delodajalcu lahko vezala na konkretnega delavca ali za njegovo delovno mesto, kar v reviziji navaja revident. Z zmanjšanim obsegom dela oziroma poslovanja je mišljen zmanjšan obseg celotnega gospodarskega poslovanja (osebe, ki je samostojno opravljala dejavnost z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov), ki ima šele za posledice odpoved delovnega razmerja (delovnih razmerij), ki je (so) bilo(a) sklenjeno(a) za opravljanje nekega obsega dela oziroma poslovanja. Pri nezmanjšanem ali nebistveno zmanjšanem obsegu dela oziroma poslovanja pa iz tega razloga delovnega razmerja delavcu ni bilo mogoče zakonito odpovedati.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Prvostopenjsko sodišče je ugodilo tožbenemu zahtevku tožnika, razveljavilo sklep tožene stranke z dne 23.3.1990 o prenehanju delovnega razmerja tožnika skupaj s predhodnimi sklepi (obvestili), odločilo, da je tožniku delovno razmerje 23.3.1990 prenehalo nazakonito in da mu zato traja še naprej, da ga je toženec dolžan pozvati nazaj na delo in ga razporediti k opravljanju ustreznega dela, mu čas izven delovnega razmerja vpisati v delovno knjižico, ter mu za isto obdobje obračunati in izplačati nadomestila plače in vse pripadajoče davke in prispevke.

Drugostopenjsko sodišče je zavrnilo pritožbo toženca zoper prvostopenjsko sodbo kot neutemeljeno in potrdilo njegovo odločitev.

Zoper pravnomočno sodbo je toženec vložil revizijo iz revizijskih razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navajal je, da je sodišče odločalo v nasprotju z dokazi in z listinami v spisu, ko je zaključilo, da se tožencu v spornem obdobju obseg dela ni zmanjšal, da naj bi se mu celo povečal. Napačna je tudi razlaga zakonskih določb, saj zmanjšanje obsega dela pri delodajalcu ni vezano na delavca, ampak na delovno mesto.

Zmanjšan obseg dela pa je bil razlog praktične ukinitve delovnega mesta, ki ga je zasedal tožnik. Zato je predlagal, da revizijsko sodišče reviziji ugodi, in izpodbijano sodbo in sodbo sodišča prve stopnje razveljavi, oziroma podredno, da jo spremeni tako, da pritožbi ugodi.

Revizija je bila v skladu z določbo 375. člena zakona o pravdnem postopku (ZPP - Uradni list RS, št. 26/99) vročena nasprotni stranki, ki na revizijo ni odgovorila, in Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo.

Revizija ni utemeljena.

Revizija je izredno, nesuspenzivno, devolutivno, dvostransko in samostojno pravno sredstvo proti pravnomočnim odločbam sodišč druge stopnje. Zato revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le v delu, ki se z revizijo izpodbija in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Po uradni dolžnosti pazi le na pravilno uporabo materialnega prava (371. člen ZPP).

Po določbi tretjega odstavka 370. člena ZPP revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zato revizijsko sodišče izpodbijane sodbe v delu, kjer se revizija nanaša na ugotovitev dejanskega stanja, ni preizkušalo.

Revizijsko sodišče ni ugotovilo bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki jo uveljavlja revizija. Izpodbijana sodba ne ugotavlja, da se toženi stranki obseg dela ni zmanjšal, oziroma, da naj bi se celo povečal, kar zatrjuje revizija. Sodišče v sodbi ugotavlja, da zmanjšan obseg poslovanja v drugem polletju 1989 ni bil dolgotrajen oziroma da tudi podatki "o v povprečju nekoliko nižjem obsegu poslovanja pri toženi stranki..... ne pomenijo takega zmanjšanja obsega". Take ugotovitve pa niso v nasprotju z dokazi ali z listinami v spisu. Zato ni mogoče sprejeti trditve v reviziji, da je zaradi svojih zaključkov sodišče bistveno kršilo določbe pravdnega postopka v smislu krštev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

Revizijsko navajanje zmotne uporabe materialnega prava glede na ugotovljeno dejansko stanje ni utemeljeno. Po določbi prve alinee prvega odstavka 208. člena zakona o delovnih razmerjih (ZDR - Uradni list SRS, št. 24/83, prečiščeno besedilo, 5/86, 18/88), ki je veljal v spornem obdobju, je lahko nosilec samostojnega osebnega dela odpovedal delovno razmerje, če se je za šest mesecev ali več zmanjšal obseg dela oziroma poslovanja, ali če so prenehali objektivni pogoji, zaradi katerih je bilo sklenjeno tako delovno razmerje. Že sama ugotovitev, da sicer nekoliko nižji obseg poslovanja še ne pomeni takega zmanjšanja obsega poslovanja, na podlagi katerega bi bilo možno delavcu odpovedati delovno razmerje (dokazna ocena), je dovolj za zaključek, da odpoved delovnega razmerja tožniku ni bila zakonita. Zato še dodatno razlogovanje sodišča o tem, da pri zaposlitvi, ki traja manj od šestih mesecev po sklenitvi pogodbe o zaposlitvi, ni mogoče razmišljati o odpovedi zaradi zmanjšanega obsega dela v obdobju šestih mesecev ali več (ker to že logično ni mogoče, saj obdobja šestih mesecev ni mogoče okviriti v krajše časovno obdobje), še potrjuje zaključek glede nezakonitega prenehanja delovnega razmerja.

Pri tem ni mogoče govoriti o tem, da bi se ugotovitev o zmanjšanjem obsegu dela pri delodajalcu lahko vezala na konkretnega delavca ali za njegovo delovno mesto, kar v reviziji navaja revident. Z zmanjšanim obsegom dela oziroma poslovanja je mišljen zmanjšan obseg celotnega gospodarskega poslovanja (osebe, ki je samostojno opravljala dejavnost z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov), ki ima šele za posledico odpoved delovnega razmerja (delovnih razmerij), ki je (so) bilo(a) sklenjeno(a) za opravljananje nekega obsega dela oziroma poslovanja. Pri nezmanjšanem ali nebistveno zmanjšanem obsegu dela oziroma poslovanja pa iz tega razloga delovnega razmerja delavcu ni bilo mogoče zakonito odpovedati.

Zaradi navedenih vzrokov je revizijsko sodišče v skladu z določbo 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.