Jedro

Novote, ki so nastale po izdaji izpodbijane dokončne odločbe mora tožnik najprej uveljavljati pri tožencu. To pomeni, da lahko pri tožencu vloži novo zahtevo za priznanje pravice do dodatka za pomoč in postrežbo za opravljanje vseh osnovnih življenjskih potreb.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II.Tožnik krije sam svoje stroške pritožbe.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, da se odpravita odločbi toženca številka: ..., številka dosjeja: ... z dne 25. 4. 2023 in številka: ..., številka dosjeja: ... z dne 12. 1. 2023 in da se tožniku prizna pravica do dodatka za pomoč in postrežbo za opravljanje vseh osnovnih življenjskih potreb od 14. 6. 2022 dalje, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti vsakega posamičnega mesečnega zneska zadnjega dne v mesecu za tekoči mesec dalje, do plačila. Nadalje je odločilo, da tožnik sam nosi svoje stroške postopka.

2.Zoper sodbo je pritožbo vložil tožnik iz vseh pritožbenih razlogov. V pritožbi navaja, da za opravljanje osnovnih življenjskih potreb nujno potrebuje stalno pomoč in postrežbo drugega. To je potrdil tudi sodni izvedenec v izvedenskem mnenju. Tožnik se pri tem ne strinja z ugotovitvijo, kdaj je nastala potreba po pomoči in postrežbi za opravljanje vseh osnovnih življenjskih potreb. Sodni izvedenec je na podlagi osebnega pregleda dne 20. 8. 2024 ugotovil, da je tožnik pri opravljanju vseh življenjskih aktivnosti odvisen od tuje pomoči. Za dan nastanka pa je določil dva možna datuma, in sicer datum osebnega pregleda na invalidski komisiji I. stopnje, to je dne 29. 11. 2022, ko pregled po mnenju izvedenca ni bil popolno izveden, saj je izvedenec samo predvideval samostojno hranjenje tožnika, test hoje v stanovanju pa ni bil izmerjen, ali pa šest mesecev za nazaj od pregleda pri sodnem izvedencu, kar pa je že po datumu izdaje izpodbijane dokončne odločbe. Po mnenju sodnega izvedenca je le zadnja možnost, klinično zanesljiva. Tožnik pa je prepričan, da pomoč in postrežbo za opravljanje vseh osnovnih življenjskih potreb potrebuje že od vložitve vloge, to je od 14. 6. 2022 dalje, saj v nasprotnem primeru vloge sploh ne bi podal oziroma jo zanj ne bi podala njegova skrbnica. Sodni izvedenec je v pisnem mnenju prepustil možnost postaviti datum nastanka potrebe po opravljanju vseh življenjskih potreb sodišču, to pa zaradi proceduralnega vzroka, ker pregled pri invalidski komisiji ni bil popoln in posledično dejansko stanje ni bilo pravilno ugotovljeno. Sodišče bi moralo v dvomu odločitev nasloniti na izpoved tožnika in njegove skrbnice, ki sta oba podrobno pojasnila, da ima tožnik že od vložitve zahteve dalje potrebo po pomoči za opravljanje vseh življenjskih aktivnosti, ne pa da se sodišče glede tega niti ni opredelilo oziroma je odločilo v korist toženca. Če bi pritožbeno sodišče dopustilo sodno prakso, kot je podana v konkretnem primeru, bi na široko odprlo vrata škodljivim odločitvam, ko toženec v upravnem postopku niti ne bi celostno preverjal potreb upravičencev po pomoči opravljanja osnovnih življenjskih potreb. S tem pa bi bilo poseženo v ustavno zagotovljene pravice. Pritožbenemu sodišču zato predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožniku prizna pravico do dodatka za pomoč in postrežbo za opravljanje vseh osnovnih življenjskih potreb od 14. 6. 2022 dalje, skupaj s pripadajočimi pripadki. Ker ima nizke dohodke, predlaga, da ga sodišče oprosti plačila sodnih taks. Tožnik je naknadno 25. 2. 2025 sodišču predložil še izvid zdravniškega pregleda z dne 31. 3. 2023.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Pritožbeno sodišče je preizkusilo sodbo sodišča prve stopnje v mejah razlogov, navedenih v pritožbi. Po drugem odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP)1 v zvezi z 19. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (v nadaljevanju: ZDSS-1)2 je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, navedene v drugem odstavku 350. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti, niti tistih, ki jih uveljavlja pritožba. Dejansko stanje je pravilno in popolno ugotovilo ter sprejelo materialnopravno pravilno odločitev.

5.Sodišče prve stopnje je presojalo drugostopenjsko odločbo toženca številka zadeve: ..., številka dosjeja: ... z dne 25. 4. 2023, s katero je bila zavrnjena tožnikova pritožba, vložena zoper prvostopenjsko odločbo, številka zadeve: ..., številka dosjeja: ... z dne 12. 1. 2022. Z navedeno odločbo je bilo odločeno, da se zahteva tožnika za priznanje dodatka za pomoč in postrežbo v višjem znesku zavrne.

6.Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je bila tožniku z odločbo številka: ... z dne 2. 8. 2016 priznana pravica do dodatka za pomoč in postrežbo za opravljanje večine osnovnih življenjskih potreb od 31. 5. 2016 dalje.

7.V zadevi je odprto vprašanje, ali tožnik izpolnjuje z zakonom določene pogoje za priznanje pravice do dodatka za pomoč in postrežbo za opravljanje vseh osnovnih življenjskih potreb in če jo potrebuje, kdaj je ta potreba nastala.

8.Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju: ZPIZ-2)3 v prvem odstavku 101. člena določa, da je pomoč in postrežba uživalcu pokojnine nujna za opravljanje vseh osnovnih življenjskih potreb, kadar zaradi trajnih sprememb v zdravstvenem stanju ne more zadovoljevati osnovnih življenjskih potreb, ker se niti ob osebnih prizadevanjih in ob pomoči ortopedskih pripomočkov ne more samostojno gibati v stanovanju in zunaj njega, se samostojno hraniti, oblačiti in slačiti, se obuvati in sezuvati, skrbeti za osebno higieno, kakor tudi ne opravljati drugih življenjskih opravil, nujnih za ohranjanje življenja.

9.Sodišče prve stopnje je dejansko stanje razčiščevalo med drugim s pridobitvijo izvedenskega mnenja sodnega izvedenca specialista splošne in družinske medicine A. A., dr. med. Pridobilo je pisno izvedensko mnenje, sodnega izvedenca pa je na naroku tudi zaslišalo. Iz podanega izvedenskega mnenja izhaja, da je glede na ugotovljeno zdravstveno stanje pri tožniku podana potreba po pomoči in postrežbi za opravljanje vseh osnovnih življenjskih potreb od 20. 2. 2024 dalje. Glede na pritožbene navedbe je sporno, od kdaj naprej je podana navedena potreba.

10.Neutemeljene so pritožbene navedbe, da je ugotovljena potreba podana že od vložitve vloge dalje, to je od 14. 6. 2022 dalje. Res je sodni izvedenec, kot to navaja tudi tožnik v pritožbi, v pisno podanem izvedenskem mnenju dopustil možnost, da se zaradi po njegovem mnenju določenih pomanjkljivosti pri osebnem pregledu na invalidski komisiji I. stopnje, kot datum nastanka potrebe po pomoči in postrežbi pri opravljanju vseh osnovnih življenjskih, lahko upošteva datum pregleda na IK I, to je 29. 11. 2022, in sicer zaradi proceduralnega vzroka. Drugače pa naj se kot datum določi 20. 2. 2024. Sodišče je s tem v zvezi zaslišalo sodnega izvedenca, ki je na vprašanje sodišča izrecno pojasnil, da je potreba po pomoči in postrežbi za opravljanje vseh življenjskih aktivnosti nastala 20. 2. 2024. Pojasnil je tudi, da je datum podal maksimalno možno v dobro tožnika, saj ve, da tako stanje, kot je podano pri tožniku, ne nastane čez noč. Nadalje je tudi pojasnil, da tožnik na dan 5. 5. 2022, ko je bil obravnavan na inštitutu B. in tudi na dan 30. 9. 2022, ko je bil obravnavan v zdravilišču C., ni bil nesposoben za opravljanje vseh življenjskih potreb. Tudi glede postopka pred invalidsko komisijo dne 29. 11. 2022 je pojasnil, da je v sestavi invalidske komisije sodeloval nevrofiziolog in da je temu mnenju mogoče popolnoma zaupati. Sodni izvedenec tako s strokovnega vidika ugotavlja ter vztraja pri tem, da je datum, od kdaj dalje je pri tožniku nujna pomoč in postrežba za opravljanje vseh osnovnih življenjskih potreb, datum osebnega pregleda pri sodnem izvedencu in maksimalno še za šest mesecev za nazaj.

11.Tudi po stališču pritožbenega sodišča gre za strokovno prepričljivo izvedensko mnenje. Neutemeljene so pritožbene navedbe, da bi moralo sodišče datum nastanka že omenjene potrebe pomakniti na datum vložitve vloge za priznanje pravice. V pisno podanem izvedenskem mnenju je izvedenec omenjal proceduralni vzrok (nepopoln pregled na IK I), torej je dopusti možnost da bi se upoštevalo stanje, kakršno je bilo dne 29. 11. 2022. Proceduralni vzrok pa ni razlog za spremembo datuma nastanka navedene potrebe. Ključna je strokovna ugotovitev in po izpovedbi sodnega izvedenca je potreba po pomoči in postrežbi za opravljanje vseh osnovnih življenjskih potreb nastala 20. 2. 2024.

12.Glede pritožbenih navedb, da bi moralo sodišče upoštevati izpovedbo tožnika oziroma njegove skrbnice, pa pritožbeno sodišče poudarja, da je za ugotovitev, ali in od kdaj dalje je podana potreba po prvem odstavku 101. člena ZPIZ-2 postavilo sodnega izvedenca, ki je proučil medicinsko dokumentacijo, in ob osebnem obisku tožnika tudi ugotavljal njegove zmožnosti opravljanja osnovnih življenjskih potreb. Sodišče je upoštevalo vse izvedene dokaze in skladno z 8. členom ZPP sprejelo odločitev, ki jo je tudi ustrezno obrazložilo, tako, da jo je mogoče preizkusiti.

13.Prav tako so neutemeljene pritožbene navedbe, da bi sodišče s takšno sodno prakso, kot je podana v konkretnem primeru, na široko odprlo vrata škodljivim odločitvam toženca. Toženec je v predsodnem postopku pridobil mnenje tako invalidske komisije I. stopnje kot tudi invalidske komisije II. stopnje ter na podlagi tega sprejel odločitev v zvezi s priznanjem pravice do dodatka za pomoč in postrežbo. Taka odločitev je bila predmet presoje pred sodiščem prve stopnje. V tem primeru so pritožbene navedbe o škodljivih odločitvah neutemeljene. Za odločitev je potrebno razčistiti dejansko stanje in upoštevati materialno pravo. Nikakor pa sodišče ne more odločati v korist zavarovanca, če za to ni podlage v ugotovljenem dejanskem stanju in posledično v določbah materialnega prava. S tem v zvezi tudi niso podane kršitve določb Ustave, kot jih v pritožbi omenja tožnik. Glede izvida, ki ga je že po preteku pritožbenega roka sodišču posredoval tožnik, pa pritožbeno sodišče, ugotavlja, da gre za izvid z dne 31. 3. 2023, ki je bil predmet presoje že pred sodiščem prve stopnje in se nahaja v prilogi A/10.

14.Glede na ugotovljeno dejansko stanje je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek utemeljeno zavrnilo. Bistveno je, kot to ugotavlja tudi sodišče prve stopnje, da je potreba po pomoči in postrežbi za opravljanje vseh osnovnih življenjskih potreb nastala 20. 2. 2024. Gre za novoto, ki je nastala že po izdaji izpodbijane dokončne odločbe toženca (25. 4. 2023). Ker je bilo predmet presoje dejansko stanje, ki je obstajalo v času pred izdajo izpodbijane dokončne odločbe, sodišče novote ni smelo upoštevati. V nasprotnem primeru bi brez pravne podlage prevzelo pristojnosti, ki jih ima toženec. Novote, ki so nastale po izdaji izpodbijane dokončne odločbe mora tožnik najprej uveljavljati pri tožencu. To pomeni, da lahko pri tožencu vloži novo zahtevo za priznanje pravice do dodatka za pomoč in postrežbo za opravljanje vseh osnovnih življenjskih potreb.

15.Glede prošnje za oprostitev plačila sodnih taks, pa pritožbeno sodišče pojasnjuje, da se v socialnih sporih o pravicah do in iz socialnih zavarovanj in socialnega varstva, sodne takse ne plačujejo (71. člen ZDSS-1).

16.Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

17.Ker tožnik s pritožbo ni uspel, je pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP odločilo, da tožnik sam nosi svoje stroške pritožbe.

-------------------------------

1Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami.

2Ur. l. RS, št. 2/2004.

3Ur. l. RS, št. 96/2012 s spremembami.

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (2012) - ZPIZ-2 - člen 101, 101/1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.