15. 12. 2006

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnik v Z., na seji senata 30. novembra 2006 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba zoper sklep Višjega sodišča v Mariboru št. II Cp 3012/2005 z dne 10. 1. 2006 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Mariboru št. IV I 05/09749 z dne 8. 12. 2005 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Sodišče prve stopnje je na predlog pritožnika dovolilo predlagano izvršbo. Zoper sklep o izvršbi je dolžnica vložila ugovor iz razloga po 8. točki prvega odstavka 55. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 51/98 in nasl. – ZIZ). V ugovoru je uveljavljala v pobot terjatev, ki jo je pridobila na podlagi pogodbe o odstopu terjatve z dne 18. 11. 2005. Sodišče prve stopnje je njenemu ugovoru ugodilo in sklep o izvršbi razveljavilo. Sprejelo je stališče, da je sklenjena pogodba o odstopu terjatve veljavna in da je zaradi uveljavljenega pobota pritožnikova terjatev do dolžnice prenehala. Pritožnik se je zoper prvostopenjski sklep pritožil. V pritožbi je navedel, da pogodba o odstopu terjatve ni nastala, ker ne vsebuje cene kot bistvenega elementa vsakega odplačnega pravnega posla (prvi odstavek 442. člena Obligacijskega zakonika, Uradni list RS, št. 83/01 in nasl. – v nadaljevanju OZ), podrejeno pa, da je sodišče prve stopnje v nasprotju z določbo drugega odstavka 312. člena OZ odločilo, da pobot učinkuje od dne sklenitve pogodbe o odstopu terjatve dalje, to je od 18.11. 2005, namesto od dne, ko je dolžnica uveljavljala ugovor o pobotu, to je od 22. 11. 2005. Višje sodišče je s sklepom zavrnilo pritožbo pritožnika in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

2.Zoper sklep Višjega sodišča je pritožnik vložil ustavno pritožbo, v kateri zatrjuje kršitev pravice iz 22. člena Ustave. Meni, da Višje sodišče ni razumno obrazložilo zavrnitve njegove pritožbe v delu, v katerem je navedel, da pogodba o odstopu terjatve ni nastala zaradi kršitev določb 15. člena in prvega odstavka 442. člena OZ. Višjemu sodišču tudi očita, da ni obravnavalo njegovih pritožbenih navedb, da je sodišče prve stopnje pri pobotu kršilo drugi odstavek 312. člena OZ in tretji odstavek 324. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 in nasl. – ZPP), zaradi česar naj bi bila odločitev Višjega sodišča tudi arbitrarna.

B. – I.

3.Kolikor pritožnik Višjemu sodišču očita, da ni razumno obrazložilo zavrnitve pritožbe v delu, v katerem je navedel, da pogodba o odstopu terjatve ni nastala, bi bil ta njegov očitek lahko pomemben z vidika pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave. Obrazložena sodna odločba je namreč bistveni del poštenega sodnega postopka, ki ga zagotavlja 22. člen Ustave. To pomeni, da mora sodišče na konkreten način in z zadostno jasnostjo obrazložiti razloge, na podlagi katerih je sprejelo svojo odločitev, oziroma da se mora seznaniti z navedbami strank, proučiti njihovo dopustnost in pomen ter se v obrazložitvi odločbe do dokaznih predlogov in rezultatov dokazovanja, ki so za odločitev bistveni in niso očitno neutemeljeni, tudi opredeliti. Ob tem se izkaže, da očitek pritožnika ni utemeljen. Iz obrazložitve sodbe Višjega sodišča izhaja, da je sodišče navedbe pritožnika, da pogodba o odstopu terjatve ni nastala, obravnavalo in da je nanje tudi odgovorilo. V obrazložitvi odločbe je pritožniku tudi razumno pojasnilo, da dejstvo, da sta se dolžnik (prevzemnik terjatve) in odstopnik dogovorila, da bo kupnina za odstopljeno terjatev predmet posebnega dogovora, ni odločilno za nastanek pogodbe o odstopu terjatve. Ob tem je še pojasnilo, da je v obravnavani zadevi odločilno, ali je bila s pogodbo o odstopu terjatve prenesena terjatev, ki se lahko prenese oziroma katere prenos ni prepovedan, in da so vsa druga vprašanja predmet razmerja med odstopnikom in prevzemnikom. Višje sodišče je tako zahtevi po obrazloženi odločbi zadostilo. Zgolj dejstvo, da je sodišče v navedeni zadevi zavzelo drugačno pravno stališče, kot ga ima pritožnik, pa tudi ne more pomeniti kršitve navedene ustavne pravice.

4.Ker očitno ne gre za kršitev človekove pravice, ki jo zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe v tem delu ni sprejelo v obravnavo.

B. – II.

5.Kolikor pritožnik Višjemu sodišču očita, da ni obravnavalo njegovih pritožbenih navedb v zvezi s trenutkom učinkovanja pobota, (v nadaljevanju ZUstS) nista izpolnjena pogoja po drugi alineji drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču za sprejem ustavne pritožbe v obravnavo. Po navedeni določbi ZUstS Ustavno sodišče ustavne pritožbe ne sprejme v obravnavo, če od odločitve ni pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja in če kršitev človekove pravice ali temeljne svoboščine ni imela pomembnejših posledic za pritožnika.

6.Odločitev sodišč (tudi če bi bile z njo kršene človekove pravice – glede tega se Ustavnemu sodišču ni treba opredeljevati) pritožniku namreč ne more povzročiti pomembnejših posledic. Pritožnik namreč z navedenimi očitki izpodbija odločitev sodišča glede plačila stroškov izvršilnega postopka (in sicer stroškov pritožnika za vložitev odgovora na ugovor zoper sklep o izvršbi) in glede obračuna zamudnih obresti za terjatvi, ki sta se pobotali v izvršbi (in sicer v odvisnosti od vprašanja, kdaj steče pobot, ali se zamudne obresti obračunajo do 18. 11. 2005 ali do 22. 11. 2005). Po oceni Ustavnega sodišča navedeno očitno ne ustreza standardu pomembnejših posledic. Zato zadeva za pritožnika ne more imeti takšnega pomena, da bi se z njo poleg dveh instanc rednega sodstva moralo ukvarjati še Ustavno sodišče kot najvišji organ sodne oblasti za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

7.Prav tako od odločitve Ustavnega sodišča v obravnavanem primeru ni pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja. Treba je upoštevati, da od Ustavnega sodišča glede na to, da je njegova pristojnost v postopku ustavne pritožbe omejena na presojo kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin (prvi odstavek 50. člena ZUstS), ni mogoče pričakovati rešitve vseh pomembnih pravnih vprašanj, pač pa le pravnih vprašanj ustavnopravnega pomena. Takšnih vprašanj pa v obravnavani zadevi ni.

8.Glede na to Ustavno sodišče ustavne pritožbe tudi v tem delu ni sprejelo v obravnavo.

C.

Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve in druge alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS in prve alineje drugega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednica senata dr. Dragica Wedam Lukić ter člana mag. Marija Krisper Kramberger in Jože Tratnik. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

dr. Dragica Wedam Lukić