Jedro

Ker je ob smiselni uporabi prvega odstavka 89. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP), na katerem temelji izpodbijana odločitev v zvezi z vrnitvijo v prejšnje stanje, sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je predlog za vrnitev v prejšnje stanje v predmetnem postopku dopusten le v primeru zamude roka za pritožbo, je potrditi tudi nadaljnji zaključek izpodbijanega sklepa, da je bil predlog zagovornice storilke za vrnitev v prejšnje stanje v zvezi z zamudo roka za vložitev predloga za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja nedopusten.

Izrek

I. Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Storilka je dolžna plačati stroške pritožbenega postopka – sodno takso v znesku 20,00 EUR v roku 15 dni od vročitve tega sklepa, sicer se prisilno izterja.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom zavrnilo predlog storilke za razveljavitev klavzule pravnomočnosti, zavrglo storilkin predlog za vrnitev v prejšnje stanje in predlog storilke za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ter ji naložilo v plačilo sodno takso v znesku 30,00 EUR v roku 15 dni od pravnomočnosti sklepa.

2. Zoper sklep se pritožuje storilka brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov po 154. členu Zakona o prekršku (ZP-1). Predlaga, da sodišče pritožbi ugodi in vrne zadevo v prejšnje stanje oziroma razveljavi klavzulo pravnomočnosti in presoja predlog za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožba uvodoma navaja številno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice, vendar zgolj pavšalno. Ker konkretizirano ne pojasni, kako bi navedena sodna praksa lahko vplivala na izpodbijano odločitev, tudi sodišče druge stopnje bolj konkretiziranega odgovora, kot to, da navedena sodna praksa ni primerljiva z izpodbijano zadevo, ne more podati.

5. Odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi _predloga za razveljavitev klavzule pravnomočnosti_ temelji na ugotovitvi, da je bil sklep o izreku prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja z dne 30. 1. 2023, storilki pravilno vročen dne 9. 2. 2023, saj ji je bil vročen na naslov, kjer je imela v času vročanja prijavljeno stalno prebivališče ter naslov za vročanje.

Pritožbeno ni sporno, da je bil storilki sklep z dne 30. 1. 2023 vročen pravilno. Glede na vsebino storilkinega predloga z dne 27. 3. 2023 je razveljavitev klavzule pravnomočnosti bila predlagana le kot posledica ugoditve predlogu za vrnitev v prejšnje stanje. Ker pritožba ne pojasni, kako bi javno sojenje ter nudenje pravne pomoči prava nevešči stranki lahko vplivalo na odločitev o razveljavitvi klavzule pravnomočnosti sklepa, za katerega ni sporno, da je bil storilki pravilno vročen, so pritožbeni očitki o kršitvi 24. člena Ustave Republike Slovenije (URS) in 6. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in svoboščin (EKČP) neutemeljeni.

6. Sodišče prve stopnje je _predlog za vrnitev v prejšnje stanje_ zavrglo, ker je zaključilo, da je nedopusten.

Ker je ob smiselni uporabi prvega odstavka 89. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP), na katerem temelji izpodbijana odločitev v zvezi z vrnitvijo v prejšnje stanje, sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je predlog za vrnitev v prejšnje stanje v predmetnem postopku dopusten le v primeru zamude roka za pritožbo, je potrditi tudi nadaljnji zaključek izpodbijanega sklepa, da je bil predlog zagovornice storilke za vrnitev v prejšnje stanje v zvezi z zamudo roka za vložitev predloga za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja nedopusten. Zato posledično v predmetnem pritožbenem postopku niso upoštevne trditve, da je storilka napačno razumela pravni pouk glede možnosti vložitve predloga za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, saj na izpodbijano odločitev ne morejo vplivati, ker sodišče prve stopnje predloga za vrnitev v prejšnje stanje ni vsebinsko presojalo.

7. Sodišče prve stopnje je zavrglo _predlog za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja_ kot prepoznega, ker je ugotovilo, da je bil vložen po preteku zakonskega roka.

Ugotovitev izpodbijanega sklepa, da je storilka v sklepu z dne 30. 1. 2023 bila poučena o roku za vložitev predloga za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ter da je zamudila rok za vložitev navedenega predloga, pritožbeno ni izpodbijana. Pritožba pa neutemeljeno vztraja pri očitku, da je bila obrazložitev sklepa z dne 30. 1. 2023 glede pouka o možnosti vložitve predloga za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja dvoumna in nerazumljiva prava nevešči stranki, saj je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je bil pouk zapisan na način, da je tako tisti storilec, ki ne vloži pritožbe zoper sklep o prenehanju kot tudi tisti, ki vloži pritožbo zoper sklep o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja, seznanjen s tem od kdaj naprej mu teče rok za vložitev predloga za odložitev in kot tak ni nerazumljiv. Vsled navedenemu je potrditi odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju navedenega predloga zagovornice storilke za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja kot prepoznega.

8. Iz teh razlogov je bilo potrebno sklep sodišča prve stopnje v skladu s tretjim odstavkom člena 163 ZP-1 potrditi v odsotnosti kršitev, na katere pritožbeno sodišče pazi uradoma (člen 159 ZP-1), saj je pritožba storilke neutemeljena.

9. Ker storilka ni uspela s pritožbo, ji je pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka člena 147 ZP-1 ter tar. št. 8407 Zakona o sodnih taksah (ZST-1) naložilo v plačilo stroške pritožbenega postopka - sodno takso v znesku 20,00 EUR, ki jo je dolžna storilka plačati v roku 15 dni po vročitvi tega sklepa, sicer se izterja prisilno.