Jedro

Začasna odredba je akcesorne narave, kar pomeni, da lahko sodišče o predlogu za izdajo začasne odredbe odloča le, če predhodno ugotovi, da bo v nadaljevanju vsebinsko obravnavalo tudi samo vloženo tožbo v upravnem sporu. Ker je tožba zavržena, ni dopustno vsebinsko obravnavati predloga za izdajo začasne odredbe. Zavrženje tožbe torej predstavlja procesno oviro za vsebinsko odločanje o predlagani začasni odredbi in njeno morebitno izdajo.

Izrek

Zahteva za izdajo začasne odredbe se zavrže.

Obrazložitev

1.Z izpodbijano odločbo je toženka na podlagi 32. člena v povezavi s 7. točko 2. člena ter pete alineje prvega odstavka 49. člen Zakona o mednarodni zaščiti (v nadaljevanju ZMZ- 1) zavrnila tožnikovo prošnjo za mednarodno zaščito kot očitno neutemeljeno (1. točka izreka) in odločila, da z dnem izvršljivosti 1. točke izreka postane tožnikovo bivanje v Republiki Sloveniji nezakonito (2. točka izreka). Tožniku je določila 10 dnevni rok za prostovoljni odhod, ki začne teči z dnem izvršljivosti 1. točke izreka, v katerem mora zapustiti območje Republike Slovenije ter držav članic Evropske unije in držav pogodbenic Konvencije o izvajanju schengenskega sporazuma z dne 14. junija 1985 (3. točka izreka). Če tožnik v roku iz 3. točke izreka tega ne bo storil, bo s teh območij odstranjen (4. točka izreka). Toženka je tožniku določila tudi prepoved vstopa na območje Republike Slovenije ter držav članic Evropske unije in držav pogodbenic Konvencije o izvajanju schengenskega sporazuma z dne 14. junija 1985, in sicer za obdobje enega leta, ki pa se ne bo izvršila, če bo ta območja zapustil v roku za prostovoljni odhod iz 2. točke izreka (5. točka izreka). Odločila je, da bo o stroških postopka odločeno v ločenem postopku (6. točka izreka).

2.Tožeča stranka je na podlagi prvega odstavka 32. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS) vložili zahtevo za izdajo začasne odredbe.

3.Sodišče je 17. 6. 2025 s sklepom IU 953/2025 z dne 17. 6. 2025 zavrglo tožbo (pravnomočnost 4. 7. 2025).

Zahteva za izdajo začasne odredbe ni dovoljena.

4.Na podlagi drugega odstavka 32. člena ZUS-1 sodišče na tožnikovo zahtevo odloži izvršitev izpodbijanega akta do izdaje pravnomočne odločbe, če bi se z izvršitvijo akta tožniku prizadela težko popravljiva škoda. Pri odločanju mora sodišče skladno z načelom sorazmernosti upoštevati tudi prizadetost javne koristi in koristi nasprotnih strank. Začasna odredba po 32. členu ZUS-1 predstavlja nujen ukrep, s katerim sodišče, če so izpolnjeni z zakonom predpisani pogoji, začasno odloži izvršitev dokončnega upravnega akta oziroma začasno uredi stanje. V skladu s tretjim odstavkom 32. člena ZUS-1 pa lahko tožnik iz razlogov iz drugega odstavka 32. člena zahteva tudi izdajo začasne odredbe za začasno ureditev stanja glede na sporno pravno razmerje, če se ta ureditev, zlasti pri trajajočih pravnih razmerjih, kot verjetna izkaže za potrebno (ureditvena začasna odredba). Odločanje o začasni odredbi zahteva restriktiven pristop. Stranka, ki zahteva izdajo začasne odredbe, mora zato že v sami zahtevi konkretno navesti vse okoliščine in vsa dejstva, s katerimi utemeljuje nastanek in višino oziroma obliko škode ter s stopnjo verjetnosti izkazati, da je takšna škoda zanjo težko popravljiva. Na tožniku je torej tako trditveno kot dokazno breme.

5.Glede na to, da je tožba zavržena, sodišče ugotavlja, da niso izpolnjene formalne procesne predpostavke za predlog za izdajo začasne odredbe. Sodišče pojasnjuje, da je začasna odredba akcesorne narave, kar pomeni, da lahko sodišče o predlogu za izdajo začasne odredbe odloča le, če predhodno ugotovi, da bo v nadaljevanju vsebinsko obravnavalo tudi samo vloženo tožbo v upravnem sporu. Ker je tožba zavržena, ni dopustno vsebinsko obravnavati predloga za izdajo začasne odredbe. Zavrženje tožbe torej predstavlja procesno oviro za vsebinsko odločanje o predlagani začasni odredbi in njeno morebitno izdajo.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o upravnem sporu (2006) - ZUS-1 - člen 32

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.