Jedro

Z vložitvijo (pravočasnega in obrazloženega) ugovora v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine se začne pravda med strankama. Izvršilno sodišče zato od tega trenutka dalje ne more zgolj odločiti o umiku predloga za izvršbo in ustaviti postopka, temveč je potrebno pri odločanju upoštevati tudi določbo 441. člena ZPP o umiku tožbe v postopku izdaje plačilnega naloga.

Izrek

I.Pritožbi se ugodi, sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II.Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za nov sklep.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da se izvršilni postopek ustavi.

2.Zoper sklep se pravočasno pritožuje dolžnik. Navaja, da je dne 14. 1. 2025 prejel s strani naslovnega sodišča sklep o ustavitvi izvršilnega postopka, na podlagi upnikovega predloga za ustavitev izvršbe, z dne 12. 12. 2024, ki ga je ta posredoval sodišču po vložitvi dolžnikovega ugovora zoper izvršilni sklep opr. št. VL 110795/2024 z dne 27. 11. 2024. Dolžnik s strani sodišča ni prejel pred izdajo sklepa o ustavitvi izvršilnega postopka nobenega poziva, da poda soglasje oz. privoli v upnikov umik. Sodišče tako ni postopalo skladno s 1. odst. 441. čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 15. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ), saj je s sklepom z dne 13. 1. 2015 izvršilni postopek ustavilo brez privolitve oz. soglasja dolžnika. Če bi dolžnik prejel obvestilo sodišča za izdajo soglasja k upnikovemu umiku, privolitve oz. soglasja zagotovo ne bi dal oz. bi ga izdal le pod pogojem, da mu upnik povrne stroške vloženega ugovora (taksa 44,00 EUR, drugi stroški 5,00 EUR). Upnik namreč ni pravočasno umaknil izvršilnega predloga v celoti, kot je predhodno sicer obljubil, posledično pa je moral dolžnik potem vložiti za sporni del terjatve ugovor. Priglaša pritožbene stroške.

3.Pritožba je utemeljena.

4.V obravnavani zadevi je upnik predlagal izvršbo na podlagi verodostojne listine, in sicer obračunov obresti, od katerih je zahteval nadaljnje zakonske zamudne obresti. Sodišče prve stopnje je izvršbo dovolilo. Zoper sklep je dolžnik vložil ugovor, v katerem je navedel, da je po izdaji sklepa o izvršbi, tj. dne 3. 12. 2024, plačal glavnico, izvršilne stroške in del obresti (od obrestne glavnice), ki so tekle od vložitve predloga za izvršbo do plačila v znesku 0,33 EUR, ugovarjal pa je plačilu dela zahtevanih zamudnih obresti od obrestne glavnice od datumov, kot jih je v predlogu opredelil upnik in so tekle že pred vložitvijo predloga za izvršbo, do vložitve predloga. Upnik je nato 12. 12. 2024 vložil umik predloga za izvršbo v celoti.

5.Z vložitvijo (pravočasnega in obrazloženega) ugovora v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine se začne pravda med strankama. Izvršilno sodišče zato od tega trenutka dalje ne more zgolj na podlagi določbe 43. člena ZIZ odločiti o umiku predloga za izvršbo in ustaviti postopka, temveč je potrebno pri odločanju upoštevati tudi določbo 441. člena ZPP o umiku tožbe v postopku izdaje plačilnega naloga. V odločbi Ustavnega sodišča Up-1273/07-11 z dne 22. 5. 2008 je bilo zavzeto stališče glede vsebine sklepa o ustavitvi postopka v primeru umika predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine po vložitvi ugovora in pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi. Upnikova izjava o umiku se lahko nanaša le na predlog za dovolitev izvršbe (43. člen ZIZ), če je sklep o izvršbi (in s tem tudi plačilni nalog) pravnomočen. Če pa sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine še ni pravnomočen, bi moral sklep o umiku, ob predhodni dolžnikovi privolitvi, vsebovati tudi odločitev o razveljavitvi kondemnatornega dela sklepa o izvršbi (smiselna uporaba prvega odstavka 441. člena ZPP). O umiku predloga za izvršbo bi izvršilno sodišče lahko odločalo le v primeru, če bi ga prejelo pred ugovorom. Kadar pa ga prejme po vložitvi ugovora, je ta umik treba obravnavati kot umik tožbe, h kateremu je potrebno soglasje dolžnika, o čemer se je že večkrat izrekla sodna praksa (primerjaj odločbe III Ips 200/2008, VSL II Cp 2802/2011, II Cpg 409/2011, I Cpg 327/2014). Z upoštevanjem zgolj upnikovega umika je bilo onemogočeno obravnavanje dolžnikovega ugovora.

6.Po pojasnjenem je utemeljeni pritožbi višje sodišče ugodilo, sklep pa razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

7.V novem postopku bo sodišče prve stopnje najprej moralo upnikov umik vročiti v izjavo dolžniku s pozivom, ali daje soglasje k umiku. V primeru podanega soglasja bo moralo poleg ustavitve postopka tudi razveljaviti plačilni nalog. Če dolžnik soglasja k umiku ne bo podal, pa bo moralo odločiti o dolžnikovem ugovoru. V vsakem primeru bo sodišče prve stopnje moralo odločiti tudi o stroških postopka, vključno s stroški dolžnikovega ugovora.

8.Odločitev o stroških pritožbenega postopka je višje sodišče skladno s tretjim odstavkom 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pridržalo za nov sklep.

Zveza:

Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 43, 43/2, 62 Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 441, 441/1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.