Jedro

Če davčni organ prisilno izterjuje obveznost, ki jo je odmeril drug organ, mora biti odločba o odmeri obveznosti opremljena s potrdilom o izvršljivosti.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo na podlagi prvega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS (Ur. l. RS, št. 50/97, 70/2000, 92/2005 odl. US in 45/2006 odl. US) zavrnilo revidentovo tožbo proti odločbi tožene stranke z dne 17. 6. 2004, s katero je bila kot neutemeljena zavrnjena revidentova pritožba zoper sklep Davčnega urada Celje z dne 10. 3. 2004. Z navedenim sklepom o prisilni izterjavi dolga iz sredstev dolžnika na njegovih računih iz naslova neplačane povprečnine je bilo odločeno, da se pri revidentu opravi prisilna izterjava dolžnega zneska povprečnine po odločbi o prekršku Sodnika za prekrške Velenje z dne 19. 10. 2003, ki je postala pravnomočna 19. 11. 2003 in izvršljiva 4. 12. 2003, v skupnem znesku 11.000,00 SIT (10.000,00 SIT stroški povprečnine ter 1.000,00 SIT stroški izterjave) z rubežem njegovih denarnih sredstev, ki jih ima na računih pri NLB d.d., Ljubljana, do višine skupnega dolga.

2. Sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijane sodbe pritrjuje odločitvi in razlogom tožene stranke, da je sklep o prisilni izterjavi dolga iz sredstev dolžnika na njegovih računih iz naslova neplačane povprečnine pravilen in zakonit. 3. Revident v reviziji (prej pritožbi) izrecno ne navaja revizijskih razlogov, navaja pa, da se z odločitvijo ne strinja, ter da stroški sodnega postopka znatno presegajo skupni dolg.

4. Odgovor na revizijo ni bil vložen.

5. Revizija ni utemeljena.

6. S 1. 1. 2007 je začel veljati ZUS-1, ki je v prvem odstavku 107. člena določil, da Vrhovno sodišče odloča o vloženih pravnih sredstvih zoper izdane odločbe sodišča prve stopnje po ZUS-1, če ni s posebnim zakonom drugače določeno; v drugem odstavku 107. člena pa, da se zadeve, v katerih je bila vložena pritožba pred uveljavitvijo ZUS-1, obravnavajo kot pritožbe po ZUS-1, če izpolnjujejo pogoje za pritožbo po določbah ZUS-1, v primerih, ko je pravnomočnost sodbe po zakonu pogoj za izvršitev upravnega akta, ter v primerih, ko je pritožba izrecno dovoljena na podlagi posebnega zakona. V drugih primerih se vložene pritožbe, ki jih je vložila upravičena oseba ter so pravočasne in dovoljene po določbah ZUS, obravnavajo kot pravočasne in dovoljene revizije, prvostopenjske sodbe pa postanejo pravnomočne. Glede na to določbo se v obravnavanem primeru vložena pritožba obravnava kot pravočasna in dovoljena revizija po ZUS-1, prvostopenjska sodba pa je postala pravnomočna 1. 1. 2007. 7. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje (83. člen ZUS-1). Revizija se lahko vloži le zaradi bistvenih kršitev določb postopka v upravnem sporu iz drugega in tretjega odstavka 75. člena ZUS-1 (1. točka prvega odstavka 85. člena ZUS-1) in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (2. točka prvega odstavka 85. člena ZUS-1), za razliko od pritožbe, s katero se glede na 2. točko prvega odstavka 75. člena ZUS-1 lahko izpodbija tudi pravilnost presoje postopka izdaje upravnega akta. Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 85. člena ZUS-1). Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na pravilno uporabo materialnega prava (86. člen ZUS-1). V tem obsegu je bil izveden sodni preizkus utemeljenosti revizije v obravnavani zadevi.

8. Iz dejanskega stanja, ugotovljenega v upravnem postopku, na katerega je svojo odločitev oprlo tudi sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi, izhaja, da se od revidenta izterjuje dolg po odločbi Sodnika za prekrške Velenje z dne 29. 10. 2003, ki je postala pravnomočna 19. 11. 2003 in izvršljiva 4. 12. 2003. 9. Sklep o prisilni izterjavi dolga iz sredstev dolžnika na njegovih računih iz naslova neplačane povprečnine, s katerim se revident ne strinja, vsebuje vse v 43. členu Zakona o davčnem postopku – ZDavP navedene obligatorne sestavine, torej poleg opredelitve davčnega dolžnika, izvršilni naslov z navedbo, kdaj je nastopila izvršljivost, višino dolga (ločeno glavnico ter zamudne obresti) ter način prisilne izterjave. Izvršilni naslov je v primerih, če davčni organ izterjuje druge obveznosti, ki jih niso odmerili davčni organi, tudi odločba oziroma plačilni nalog s potrdilom o izvršljivosti. Ker se v obravnavanem primeru prisilno izterjuje dolg – povprečnina – po odločbi sodnika za prekrške, ki je opremljena s potrdilom o izvršljivosti, je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da je ta sklep pravilen in zakonit. Ob upoštevanju določbe prvega odstavka 46. člena ZDavP je pravilno in utemeljeno zavrnilo tudi ugovore, s katerimi je davčni dolžnik – revident izpodbijal sam izvršilni naslov. Zato je bilo materialno pravo po presoji Vrhovnega sodišča pravilno uporabljeno.

10. Pavšalni revizijski ugovori, s katerimi revident izraža svoje nestrinjanje in nezadovoljstvo z odločitvijo sodišča, na drugačno odločitev v zadevi nimajo vpliva, saj se z njimi ne uveljavljajo niti zmotna uporaba materialnega prava niti bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu iz drugega in tretjega odstavka 75. člena ZUS-1 (torej revizijski razlogi).

11. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče na podlagi 92. člena ZUS-1 revizijo zavrnilo kot neutemeljeno, saj je presodilo, da niso podani razlogi, zaradi katerih je bila vložena, in ne razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti.