Jedro

Uradno tožena stranka sina ni več dolžna preživljati, vendar pa je kljub temu potrebno upoštevati pri presoji vseh okoliščin tudi premoženjsko stanje njenih družinskih članov.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se toženi stranki dovoli obročno plačilo sodne takse za pritožbo in sicer v petih mesečnih obrokih po 58,80 EUR. Prvi obrok zapade v plačilo 30. julija 2013, nadaljnji obroki pa vsakega 30. dne v naslednjih mesecih, zadnji obrok 30. novembra 2013. II. Sicer se pritožba zavrne in se v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožene stranke za oprostitev plačila sodnih taks in podredni predlog za obročno plačilo sodne takse za pritožbo z dne 22. 4. 2013. 2. Zoper sklep se pritožuje tožena stranka, iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga, da se sklep spremeni tako, da se predlogu toženke, da se jo oprosti plačila sodne takse, ugodi, podredno, da se ji omogoči obročno plačilo sodne takse. Navaja, da je sodišče izdalo sklep na podlagi zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja. Pojasnjuje okoliščine v zvezi s sinom Ž. B. in navaja, da je sodišče dolžno pri presoji oprostitve plačila sodne takse upoštevati premoženjsko stanje vseh članov gospodinjstva. Toženka je samohranilka, sin je v programu samoizobraževanja, ker je dopolnil 18 let, je bil ob socialne transferje, preživnina mu po zakonu ne pripada več, s strani očeta je ne prejema. Z dopolnitvijo 18. leta je toženka tudi ob otroški dodatek. Sin je prijavljen na Zavodu zaradi ureditve zdravstvenega zavarovanja in namesto državne štipendije mu je bila dodeljena denarna socialna pomoč. V nadaljevanju opozarja na določbe Zakona o sodnih taksah (ZST-1). Navaja, da mora sodišče smiselno upoštevati kriterije, ki jih za ugoditev prošnji za brezplačno pravno pomoč določa ZBPP in v zvezi z njim ZSVarPre. Socialno stanje prosilca in njegove družine je ogroženo zaradi stroškov sodnega postopka, če mesečni dohodek prosilca oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine ne presega dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialno varstvene storitve. Ob upoštevanju osebnega dohodka tožnice (1.100,00 EUR) in 180,00 EUR, kar prejema sin Ž. B., je mesečni dohodek obeh v skupnem znesku 1.280,00 EUR, na enega pride 640,00 EUR. Zaradi lasulje je toženka mesečno obremenjena v znesku 108,33 EUR, na posameznega člana torej odpade 586,00 EUR, kar je pod višino minimalne plače. Dalje sodišče omenja, da gre za prostovoljno sprejeto obveznost toženke glede kreditne obveznosti, ki znaša pri toženki 430,00 EUR mesečno, pri čemer se sodišče ne spušča v razloge, zakaj ima toženka kreditno obveznost. Nato poda še en izračun, ob upoštevanju kreditne obveznosti. Toženka se sklicuje na odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani, izdano v okviru brezplačne pravne pomoči. 3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Tožena stranka v pritožbi utemeljeno opozarja, da sodišče pri odločanju o taksni oprostitvi v celoti oziroma obročnemu plačilu sodnih taks upošteva premoženjsko stanje stranke in njenih družinskih članov (ter vrednost predmeta postopka in število oseb, ki jih stranka preživlja, četrti odstavek 11. člena Zakona o sodnih taksah, ZST-1). Res, glede na konkretno situacijo (ne glede na razloge, ki so do takšne situacije pripeljali) uradno tožena stranka sina ni več dolžna preživljati, vendar pa je kljub temu potrebno upoštevati pri presoji vseh okoliščin tudi premoženjsko stanje njenih družinskih članov, ki ga je sicer sodišče prve stopnje ugotavljalo, v ničemer pa ne upoštevalo glede sina Ž.B..

5. Vendar pa izračunom tožene stranke v pritožbi ni mogoče slediti v celoti. Upoštevaje osebni dohodek tožnice v višini 1.100,00 EUR in dohodek sina (180,00 EUR), pride na enega družinskega člana 640,00 EUR, kar presega višino minimalne plače, kot je bila ugotovljena s strani prvostopenjskega sodišča in kot jo povzema pritožba. Šele od tako ugotovljenega zneska se potem odštevajo stroški in ne že pred tem. Prav tako pritožba neutemeljeno očita sodišču, da ni upoštevalo kredita v višini 434,00 EUR oziroma, da se ne spušča v razloge, zakaj ima toženka kreditno obveznost, saj toženka v predlogu za taksno oprostitev v zvezi s tem ni podala nobenih konkretnejših navedb. Drugi izračun toženke, z odbijanjem kreditne obveznosti, tako ni pravilen.

6. Sodišče druge stopnje ugotavlja, glede na dohodek na družinskega člana, da bi bila s plačilom sodne takse v enkratnem znesku v konkretnem primeru občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja toženka oziroma se preživljajo družinski člani. Navedeno pa ne velja za primer obročnega plačila sodne takse v višini 58,80 EUR mesečno, zato je sodišče druge stopnje sklep sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je ugodilo podrednemu predlogu tožene stranke za obročno plačilo sodne takse in sicer je določilo plačilo v petih mesečnih obrokih, kot izhaja iz izreka tega sklepa, sicer pa je pritožbo zavrnilo in v nespremenjenem delu izpodbijani sklep potrdilo (2. in 3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP).