Jedro

V nepravdnem postopku se sodišče v primeru, da udeleženci hkrati vložijo predloge za ureditev (istega) razmerja med njimi v nepravdnem postopku, nevarnosti dvojnega, paralelnega obravnavanja izogne z združitvijo večih predlogov v enoten postopek, ne pa z zavrženjem kasnejšega predloga. V takšnem primeru zato uporaba določbe 3. odstavka 189. člena ZPP ne pride v poštev.

Izrek

Pritožbi predlagateljice se ugodi in se sklep v izpodbijanem delu razveljavi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče sklenilo, da se sklep o združitvi v skupno obravnavanje predmetnega postopka z nepravdnim postopkom opr. št. N 454/2006, ki ga je sodišče sprejelo na naroku dne 07. 05. 2009, razveljavi, predlog predlagateljice pa zaradi litispendence zavrže. 2. Zoper slednjo odločitev se je pravočasno, iz vseh pritožbenih razlogov pritožila predlagateljica. Navaja, da je do spremembe strank v postopku z opr. št. N 454/2006 prišlo šele 03. 11. 2007, to pa je po vložitvi obravnavanega predloga. Dodaja, da FH na dan vložitve predloga pod opr. št. N 454/2006 ni bil več lastnik predmeta delitve, saj iz z. k. izpiska z dne 30. 10. 2008 jasno izhaja, da je bila lastnica stanovanja v času vložitve predloga Občina Ljubljana Š, iz z.k. izpiska z dne 09. 12. 2008 pa je razvidno, da je bil njegov solastninski delež z darilno pogodbo z dne 13. 12. 2006 prenesen na predlagateljico. Tako predlagateljica meni, da bi sodišče predlog z opr. št. N 454/2006 moralo zavreči zaradi pomanjkanja tako stvarne, kot tudi procesne legitimacije nasprotnega udeleženca. Ne strinja se tudi z navedbo sodišča, da se je predlagateljica z modifikacijo predloga z opr. št. N 454/2006 strinjala, saj je v ta postopek vstopila šele po njegovi združitvi s predlogom z opr. št. N 13/2007. Tako meni, da litispendenca ni obstajala, saj se je zadeva z opr. št. N 454/2006 vse do združitve postopkov vodila med drugima strankama. Navaja še, da litispendenca nastopi z vročitvijo predloga za razdružitev nasprotnemu udeležencu. Ker je do vročitve predloga nasprotnemu udeležencu prišlo šele 02. 07. 2007, pomeni, da je predlog predlagateljice z opr. št. N 13/2007 dejansko bil prejšnji glede na predlog sedanje nasprotne udeleženke z opr. št. N 454/2006 in bi bilo zato na podlagi litispendence treba zavreči slednjega. Predlaga, da se njeni pritožbi ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi in hkrati sprejme sklep, da se predlog N 454/2006 nasprotne udeleženke zaradi litispendence zavrže, oz. podrejeno, da se zadeva vrne v ponovno odločanje.

3. Nasprotna udeleženka je na pritožbo pravočasno odgovorila in predlagala njeno zavrnitev.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Litispendenca je procesna predpostavka v pravdnem postopku, od katere je odvisna dopustnost tožbe. Če sodišče ugotovi, da med strankama že teče prej začeta pravda o isti stvari (o istem tožbenem zahtevku in med istimi strankami), tožbo, ki je kasneje vložena, zavrže. Če pravdni stranki v kasneje začeti pravdi nista v istih procesnih položajih in ker so njuni medsebojni interesi različni, je sodišče v položaju, ko odloča o dveh medsebojno nasprotujočih se zahtevkih. Navedeni institut je po eni strani izraz načela ekonomičnosti postopka, po drugi pa zagotavlja, da ne pride do medsebojno nasprotujočih se odločitev sodišča o isti stvari.

6. V nepravdnem postopku predmet sodnega odločanja ne determinira tožbeni zahtevek. Sodišče v nepravdnem postopku zato ne odloča o medsebojno nasprotujočih se zahtevkih in njihovi utemeljenosti, ampak ureja razmerja med prizadetimi osebami, ki so udeleženci postopka. Predlagatelj v predlogu lahko opiše, na kakšen način naj sodišče uredi razmerje med njim in drugimi udeleženci, vendar to za sodišče ni zavezujoče, da pri urejanju razmerja ne bi moglo upoštevati tudi pobud in interesov drugih udeležencev. Zato se sodišče v primeru, da ti hkrati vložijo predloge za ureditev (istega) razmerja med njimi v nepravdnem postopku, nevarnosti dvojnega, paralelnega obravnavanja izogne z združitvijo večih predlogov v enoten postopek, ne pa z zavrženjem kasnejšega predloga. V takšnem primeru zato uporaba določbe 3. odstavka 189. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) ne pride v poštev.

7. V obravnavani zadevi udeleženki zasledujeta enak pravni interes, in sicer delitev solastnega premoženja. Prvostopenjsko sodišče je zato pravilno postopalo, ko je njuna predloga za delitev iste stvari združilo v enoten postopek. Napačen pa je sklep o zavrženju predloga zaradi litispendence. V skladu z določilom 3. točke 365. člena ZPP v zvezi z 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP) ga je bilo zato treba razveljaviti.

8. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (3. odstavek 165. člena ZPP v zvezi z 37. členom ZNP).