Jedro

Do nadaljevanja prekinjene izvršbe lahko pride le, če upnik ni prijavil terjatve v postopku prisilne poravnave, vendar samo pod pogoji potrjene prisilne poravnave.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje nadaljevalo z izvršbo, dovoljeno s sklepom z dne 3.6.1997. V pravočasni pritožbi je dolžnik navedel, da sodišče ni upoštevalo učinka potrjene prisilne poravnave. Priglasil je pritožbene stroške.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je z izpodbijanim sklepom podana bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ), in sicer iz v nadaljevanju predstavljenih razlogov.

Kadar je postopek prisilne poravnave (ki se je nad dolžnikom v obravnavanem primeru začel dne 24.4.1998) zaključen s potrditvijo prisilne poravnave, mora izvršilno sodišče praviloma ustaviti izvršbo in razveljaviti izvršilna dejanja (primerjaj 2. odstavek 58. člena v zvezi s 76. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju, v nadaljevanju: ZIZ). Če je terjatev ugotovljena v sklepu o potrditvi prisilne poravnave, izvršilni naslov, ki se nanaša nanjo, namreč izgubi pravno moč proti dolžniku (1. odstavek 64. člena ZPPSL); zato izvršba, dovoljena na podlagi takšnega izvršilnega naslova, ni več možna (primerjaj 4. točko 55. člena ZIZ). Do nadaljevanja prekinjene izvršbe tako lahko pride le, če upnik ni prijavil terjatve v postopku prisilne poravnave, vendar samo pod pogoji potrjene prisilne poravnave (primerjaj 3. odstavek 64. člena Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji, v nadaljevanju: ZPPSL).

Iz razlogov sodišča prve stopnje tako ni razvidno, ali je bila uveljavljana terjatev zajeta v sklepu o potrditvi prisilne poravnave; zato tudi ni jasno, kaj je bila podlaga nadaljevanju prekinjene izvršbe. Sicer pa je tudi izrek nerazumljiv, saj bi se izvršba lahko nadaljevala samo pod pogoji potrjene prisilne poravnave (glej zgoraj).

Zato je bilo treba odločiti, kot je razvidno iz izreka tega sklepa (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). V novem postopku bo moralo sodišče prve stopnje ugotoviti, ali je uveljavljana terjatev zajeta s sklepom o potrditvi prisilne poravnave in temu ustrezno nadaljevati z izvršbo. Glede na to, da potrjena prisilna poravnava nima pravnega učinka za terjatve ločitvenih upnikov v primeru iz drugega odstavka 60. člena ZPPSL (v tem primeru izvršbe sicer ne bi smelo prekiniti - 3. odstavek 36. člena ZPPSL), pa bo moralo v zvezi z navedbami v vlogi z dne 19.9.2002 (listovni številki 32 in 33 spisa) ugotoviti tudi, ali je upnik s sklepom o izvršbi pridobil zastavno pravico. Ker je bila izvršba predlagana na terjatev, ki je na računu pri banki (zaradi česar ima sklep o izvršbi učinek rubeža in učinek prenosa v izterjavo - primerjaj 127. člen v času izdaje sklepa o izvršbi veljavnega Zakona o izvršilnem postopku, v nadaljevanju: ZIP), bo moralo upoštevati, da je kavza ločitvene pravice v smislu določb ZPPSL v tem, da ima upnik posebno pravico do ločenega poplačila iz točno določene stvari, ki jo je prejel v zastavo oziroma ima na njej kakšno drugo pravico do ločenega poplačila, vendar je to stvarno jamstvo po naravi stvari omejeno samo na konkretni predmet, na katerem ima ločitveni upnik zavarovanje. Prav tako bo moralo ugotoviti, ali je upnik pridobil zastavno pravico na podlagi sklepa z dne 13.1.1998 (listovna številka 16 spisa), pri čemer bo moralo upoštevati, da dolžnikove stvari še niso bile zarubljene (primerjaj 1. odstavek 78. člena ZIP).

Odločitev o pritožbenih stroških je sodišče druge stopnje pridržalo za končno odločbo (3. odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).