Jedro

Izdaja (pravilnega) računa ni pogoj za nastanek niti za zapadlost terjatve, pač pa je to prevzem izpolnitve.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu sodba ter sklep sodišča prve stopnje potrdita.

Pravdni stranki nosita vsaka svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano delno sodbo in sklepom odločilo, da se ugovoru tožene stranke, da ni bilo zakonskih pogojev za izdajo plačilnega naloga I Pg 240/2013 z dne 30. 5. 2013 ne ugodi (I. točka izreka). Plačilni nalog Okrožnega sodišča v Kranju I Pg 240/2013 z dne 30. 5. 2013 je ohranilo v veljavi v delu, v katerem je bilo toženki naloženo, da tožnici v 8 dneh plača glavnico v znesku 5.028,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 19. 12. 2012 do plačila (II. točka izreka). Plačilni nalog je razveljavilo za zakonske zamudne obresti od zneska 5.028,00 EUR za čas od 16. 12. 2012 do 18. 12. 2012 in v tem obsegu tožbeni zahtevek zavrnilo (III. točka izreka). Odločitev o preostalem delu plačilnega naloga (o delu, v katerem je bilo toženki naloženo plačilo 1.723,20 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 12. 2012 do plačila in stroškov mandatnega postopka v znesku 205,08 EUR s pripadajočimi obrestmi) in o stroških pravdnega postopka pa je pridržalo za končno odločbo (IV. točka izreka).

2. Zoper sodbo in sklep se je pravočasno iz vseh pritožbenih razlogov pritožila toženka in predlagala, da sodišče druge stopnje sklep v izpodbijanem delu (I., II. in III. točka izreka) spremeni tako, da ugovoru tožene stranke ugodi in sklep o izdaji plačilnega naloga razveljavi ter zahtevek tožeče stranke za izdajo plačilnega naloga kot neutemeljen v celoti zavrne, tožeči stranki pa v plačilo naloži stroške postopka. Podrejeno pa predlaga, da višje sodišče pritožbi ugodi in odločbo sodišča prve stopnje razveljavi ter vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Tožnici naj naloži plačilo pritožbenih stroškov.

3. Pritožba toženke je bila vročena tožnici, ki je nanjo odgovorila in predlagala, da jo sodišče druge stopnje zavrne kot neutemeljeno in naloži toženki plačilo stroškov pritožbenega postopka.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožnica nima prav, ko navaja, da niso bili izpolnjeni pogoji za izdajo plačilnega naloga, saj terjatev ni zapadla, ker tožeča stranka svoje obveznosti ni izpolnila. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je tožeča stranka izpolnila svojo obveznost za večji del dobavljenega blaga, za katerega toženec ni uveljavljal napak, in s tem je nastala obveznost toženke, da to blago plača (619. člen Obligacijskega zakonika – OZ). Pravilno je tudi stališče sodišča prve stopnje, da izdaja (pravilnega) računa ni pogoj za nastanek niti za zapadlost terjatve, pač pa je to prevzem izpolnitve. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je toženka tožničino izpolnitev za devet palet dobavljenega lesa od dvanajstih prevzela brez grajanja in je pravilno zaključilo, da je za ta del tožničine izpolnitve nastala nasprotna obveznost toženke, da prevzeto delo plača. Sodišče prve stopnje je tudi pravilno ugotovilo toženkino zamudo in odločilo o pripadajočih zakonskih zamudnih obrestih, zato se pritožbeno sodišče v celoti sklicuje na razloge sodbe sodišča prve stopnje in kot nepravilne zavrača pritožbene navedbe glede prisojenih zakonskih zamudnih obresti.

6. Glede pritožbenih trditev, da je šlo za enotno naročilo in da sodišče prve stopnje ne bi smelo odločati le o delu izpolnitve ter delu plačila, pa se v izogib ponavljanju razlogov pritožbeno sodišče v celoti sklicuje na razloge sodišča prve stopnje (12. točka obrazložitve). Poleg tega iz obrazložitve sodbe sodišča prve stopnje kot nesporno izhaja, da je tožnica vseh dvanajst naročenih palet bukovih elementov izročila (in torej ne gre za delno izpolnitev), toženka jih je prevzela, šele kasneje pa je kvaliteto treh palet grajala.

7. Pritožbene navedbe glede napak, ki naj bi jih blago imelo, so nepomembne za del zahtevka, o katerem je sodišče z delno sodbo razsodilo, saj je iz obrazložitve prvostopenjske sodbe razvidno, da bo sodišče prve stopnje napake, ki naj bi bile na treh paletah bukovih elementov, obravnavalo v nadaljnjem postopku. Iz tega razloga se sodišče druge stopnje do teh pritožbenih navedb ni izrekalo. Skladno z določbo prvega odstavka 360. člena ZPP se je torej pritožbeno sodišče opredelilo le do navedb pritožnice, ki so odločilnega pomena.

8. Sodišče druge stopnje je glede na navedeno pritožbo zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sodbo in sklep sodišča prve stopnje, saj pritožbeni razlogi niso podani, niti ne razlogi, na katere pritožbeno sodišče po drugem odstavku 350. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti (353. člen ZPP).

9. Ker pritožnica s pritožbo ni uspela, sama nosi svoje pritožbene stroške (1. odst. 165. čl. v zvezi s 1. odst. 154. čl. ZPP). Pritožbeno sodišče ocenjuje, da odgovor na pritožbo ni bistveno pripomogel k odločitvi v zadevi, zato stroški odgovora na pritožbo niso stroški, ki bi bili za pravdo potrebni (prvi odstavek 155. čl. ZPP). V odgovoru na pritožbo tožnica namreč ni podala nobenih pomembnih dejstev in naziranj, s katerimi se pritožbeno sodišče ne bi seznanilo že iz podatkov spisa ter s katerimi bi pripomogla k rešitvi pritožbe.