Jedro

Če zakonec po uveljavitvi SZ drugemu zakoncu odsvoji sebi lasten delež skupnega premoženja na stanovanjski hiši, se ne more sklicevati na to, da hiša ni njegova last in da zato ni pogojev za odklonitev prodaje stanovanja (117. in 128. člen SZ).

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov zahtevek, po katerem bi mu morala tožena stranka prodati dvosobno stanovanje št. 31 v izmeri 55 m2 v L., P., po določilih stanovanjskega zakona. Pritožbo tožeče stranke je sodišče druge stopnje zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo. Sprejelo je stališče sodišča prve stopnje, po katerem tožena stranka sklenitev kupoprodajne pogodbe utemeljeno odklanja zato, ker tožnik skupaj z ženo gradi stanovanjsko hišo (drugi odstavek 148. člena stanovanjskega zakona).

Proti tej sodbi vlaga tožeča stranka revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in predlaga njeno spremembo ter ugoditev tožbenemu zahtevku, ali pa razveljavitev sodb nižjih sodišč ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Za uporabo določbe drugega odstavka 148. člena stanovanjskega zakona ni odločilno stanje na dan njegove uveljavitve dne 19.10.1991, temveč stanje na dan, ko bivši imetnik stanovanjske pravice vloži zahtevo za odkup stanovanja po določilih stanovanjskega zakona. Zahteva je bila vložena dne 15.2.1993 in je torej odločilno stanje, kakršno je bilo tega dne. Ne sprejema pravne razlage, po kateri bi bilo odločilno le dejstvo gradnje hiše, ne pa tudi stanje v zemljiški knjigi. V zemljiški knjigi namreč hiša še ni ustrezno vpisana. Ker je tožnik z veljavnim pravnim poslom na svojega zakonca prenesel svoj del pravice uporabe na zemljišču, na katerem se gradi hiša, ni več mogoče govoriti o skupnem premoženju (55. in 62. člen zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih). Zato bi bilo treba v ponovljenem postopku zaslišati tožnikovo ženo.

Tožeča stranka na revizijo ni odgovorila, Državno tožilstvo Republike Slovenije pa se o njej ni izjavilo (tretji odstavek 390. člena ZPP, zakona o pravdnem postopku).

Revizija ni utemeljena.

Tožena stranka odklanja sklenitev kupoprodajne pogodbe za sporno stanovanje po določbah stanovanjskega zakona (SZ - Ur. list RS, št. 18/91) s sklicevanjem na dejstvo, da tožeča stranka gradi stanovanjsko hišo. Svojo odklonitev torej vsebinsko veže na določbo drugega odstavka 128. člena SZ, po kateri je imetniku stanovanjske pravice mogoče odkloniti pravico do odkupa, ker bi mu - ob uveljavitvi stanovanjskega zakona, torej 19.10.1991 - bilo mogoče odpovedati stanovanjsko razmerje brez zagotovitve najpotrebnejših stanovanjskih prostorov skladno z določbami zakona o stanovanjskih razmerjih (Ur. list SRS, št. 35/82 in 14/84), v tem primeru torej iz razlogov po 60. členu citiranega zakona. Dejanske ugotovitve v tej smeri dejstvo gradnje hiše potrjujejo. Vendar pa tožbena trditvena podlaga ne zajema dejstev o stanju gradnje in vseljivosti hiše. Tožnikove trditve so usmerjene v nepriznavanje, da hiša predstavlja skupno premoženje, ustvarjeno v zakonski zvezi z ženo V. G. in s tem v zanikanje lastništva na hiši. Tudi revizijska trditvena podlaga je skrčena na problem lastništva oziroma v zanikanje, da bi hiša v L. predstavljala navedeno skupno premoženje.

Ob opisanih dejanskih in pravnih ugotovitvah obvelja, da hiša v L., ki je po določbi drugega odstavka 128. člena SZ ovira za odkup spornega stanovanja, spada v skupno premoženje tožnika in njegove žene. Dne 19.10.1991 (dan uveljavitve stanovanjskega zakona, ki je za uporabo citirane zakonske določbe odločilen) se je hiša gradila v obstoječi zakonski zvezi. Sodišče druge stopnje je pravilno ugotovilo, da nastanka takega skupnega premoženja tožnik tudi s podaritvijo po uveljavitvi SZ ni mogel preprečiti. Tudi vpis v zemljiško knjigo za pridobitev takega premoženja, ki je skupno po samem zakonu (51. člen zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih - Ur. list SRS, št. 14/89) ni konstitutivne narave, kot zmotno meni revizija.

Neutemeljeno revizijo je bilo po povedanem treba zavrniti (393. člen ZPP), čeprav ob nekoliko drugačni pravni presoji, kakor jo je sprejelo sodišče druge stopnje (386. člen ZPP).