Jedro

Utemeljenost predloga za delegacijo pristojnosti: upnikova zakonita zastopnica uslužbenka stvarno in krajevno pristojnega sodišča (vodja strojepisk); po številu zaposlenih majhno sodišče, na katerem so lahko osebne in življenjske razmere sodelavcev vsem na sodišču dobro poznane: razmerje med upnikovo zakonito zastopnico in dolžnikom je zelo zaostreno.

Izrek

Za odločanje v tej izvršilni zadevi se določi Okrajno sodišče v Ljubljani.

Obrazložitev

1. Pred Okrajnim sodiščem ... je v teku izvršilni postopek zaradi izterjave preživnine. Sodišče je s sklepom 3116 I 132/2011 dovolilo izvršbo in zavarovanje s predhodno odredbo. Dolžnik je 16. 11. 2011 zoper sklep vložil ugovor.

2. Stvarno in krajevno pristojno Okrajno sodišče v ... predlaga prenos pristojnosti za odločanje v zadevi na drugo stvarno pristojno sodišče, ker je upnikova zakonita zastopnica uslužbenka tega sodišča (vodja strojepisk). Po številu zaposlenih gre za majhno sodišče, razmerje med upnikovo zakonito zastopnico in tožnikom pa je zaostreno.

3. Predlog je utemeljen.

4. Določilo 23. člena Ustave Republike Slovenije predvideva pravico do sodnega varstva, iz katere izhaja tudi zahteva, da sodišče pri postopanju v konkretni zadevi ustvari oziroma ohrani videz nepristranskosti. Po stališču Evropskega sodišča za človekove pravice sta za obstoj nepristranskosti sojenja odločilna tako subjektivni kriterij, pri katerem gre za ugotavljanje osebnega prepričanja sodnika, ki odloča v konkretnem primeru, kot tudi objektivni kriterij, kjer gre za presojo, ali je sodnik v postopku zagotavljal uresničevanje procesnih jamstev tako, da je izključen vsak upravičen dvom v njegovo nepristranskost. Pri uresničevanju pravice do nepristranskega sojenja torej ni pomembno zgolj to, da je nepristranskost sojenja dejansko zagotovljena, temveč se mora odražati tudi navzven. Gre za tako imenovani videz nepristranskosti sojenja. V nasprotnem primeru sta lahko ogrožena tako zaupanje javnosti v nepristranskost sodišč nasploh kot tudi zaupanje strank v nepristransko sojenje v konkretni zadevi.

5. Pomemben procesni institut, s katerim se zagotavlja ustavna pravica do nepristranskega sojenja, je delegacija pristojnosti (67. člen Zakona o pravdnem postopku), ki se v izvršilnem postopku uporablja v skladu z določbo 15. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju. Pravni standard „drugih tehtnih razlogov“ zajema različne okoliščine, ki niso v neposredni zvezi s samim sporom, ampak nanj lahko vplivajo od zunaj in zadevajo celotno sodišče. Mednje po oceni Vrhovnega sodišča spada tudi okoliščina, da je upnikova zakonita zastopnica uslužbenka stvarno in krajevno pristojnega sodišča (vodja strojepisk). Če bi v zadevi odločalo to sodišče oziroma sodniki tega sodišča, ki so nedvomno v pogostih stikih z zakonito zastopnico, bi bila lahko prizadeta objektivna nepristranskost sodišča, ki se izraža v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije. Pri tem je odločilno, da gre po številu zaposlenih za majhno sodišče, na katerem so lahko osebne in življenjske razmere sodelavcev vsem na sodišču dobro poznane, in da je razmerje med upnikovo zakonito zastopnico in dolžnikom, kot je mogoče razbrati iz dolžnikovih vlog, zelo zaostreno.

6. Ker uveljavljane okoliščine utemeljujejo prenos krajevne pristojnosti, je Vrhovno sodišče za odločanje v zadevi določilo Okrajno sodišče v Ljubljani.