16. 2. 2024

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Martina Turka, Straža, na seji 16. februarja 2024

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti petega odstavka 194. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17) in petega odstavka 204. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 199/21) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Pobudnik izpodbija peti odstavek 194. člena Zakona o urejanju prostora (v nadaljevanju ZUreP-2) in peti odstavek 204. člena Zakona o urejanju prostora (v nadaljevanju ZUreP-3). Zatrjuje, da sta izpodbijani določbi, ki vsebujeta enako ureditev, v neskladju s 33. in 69. členom Ustave, saj omogočata poseg v lastninsko pravico, "ne da bi se preverila zakonitost ter obligacijska in lastninska razmerja na nepremičnini, ki je vpisana v kataster gospodarske infrastrukture." Pobudnik navaja, da je lastnik nepremičnine parc. št. 818/62, k. o. Prečna, po kateri poteka z Odlokom o kategorizaciji občinskih cest in javnih poti v Mestni občini Novo mesto (Dolenjski uradni list, št. 9/18 in 20/21 – v nadaljevanju Odlok) kategorizirana javna pot z oznako JP 791851 "Prečna – letališče". Upravna enota Novo mesto (v nadaljevanju upravni organ) naj bi 23. 11. 2022 izdala odločbo, s katero je dovolila razlastitev navedene pobudnikove nepremičnine v korist razlastitvene upravičenke Mestne občine Novo mesto. Ta naj bi zahtevo za razlastitev vložila na podlagi petega odstavka 194. člena ZUreP-2, ker naj bi šlo za zemljišče, na katerem je že zgrajena obstoječa javna pot. Čeprav naj bi bilo iz odločbe o razlastitvi razvidno, da je nepremičnina parc. št. 818/62, k. o. Prečna, že vpisana v kataster gospodarske javne infrastrukture kot kategorizirana javna pot, naj pobudnik tega ne bi mogel preveriti, saj naj omenjeni kataster ne bi bil javno dostopen, o kategorizaciji predmetne javne poti, ki naj bi potekala preko njegove nepremičnine, pa naj se niti ne bi mogel izjaviti, saj naj mu ne bi bila dana možnost sodelovanja pri pripravi Odloka skladno z Aarhuško konvencijo.[1]

2.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes ob vložitvi pobude (prvi odstavek 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – v nadaljevanju ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj.

3.Po izpodbijanem petem odstavku 204. člena ZUreP-3[2] se šteje, da je javna korist za prevzem nepremičnin iz prve alineje prvega odstavka 203. člena ZUreP-3[3] izkazana za nepremičnine, na katerih so že zgrajeni objekti in omrežja gospodarske javne infrastrukture ali njihovi deli, ki so evidentirani v katastru gospodarske javne infrastrukture. Ta določba, ki je v ZUreP-3 umeščena v poglavje, ki ureja razlastitev, ne učinkuje neposredno. O razlastitvi odloči pristojni upravni organ z odločbo po izvedenem ugotovitvenem postopku (213. člen ZUreP-3). Ker je razlastitev nepremičnine dopustna le v javno korist (69. člen Ustave in drugi odstavek 202. člena ZUreP-3), je sestavni del presoje v odločbi, ki jo v konkretnem postopku razlastitve izda pristojni upravni organ, tudi ocena, ali je za razlastitev posamezne nepremičnine izkazana javna korist po kateri od določb iz 204. člena ZUreP-3. Zoper odločbo, izdano v postopku razlastitve, je dovoljena pritožba, zoper dokončno odločbo upravnega organa o razlastitvi pa je razlastitvenemu zavezancu zagotovljeno sodno varstvo v upravnem sporu. Po ustaljeni ustavnosodni presoji se v primerih, ko izpodbijani predpis ne učinkuje neposredno,[4] pobuda za začetek postopka za oceno njegove ustavnosti lahko vloži šele po izčrpanju pravnih sredstev zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanega predpisa, hkrati z ustavno pritožbo, pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS. To stališče Ustavnega sodišča je podrobneje obrazloženo v sklepu št. U-I-275/07 z dne 22. 11. 2007 (Uradni list RS, št. 110/07, in OdlUS XVI, 82). Iz razlogov, navedenih v citiranem sklepu, pobudnik ne izkazuje pravnega interesa za začetek postopka za oceno ustavnosti petega odstavka 204. člena ZUreP-3.

4.ZUreP-2 v času vložitve pobude ni več veljal.[4] Ustavno sodišče praviloma presoja le veljavne predpise. Na podlagi 47. člena ZUstS lahko presoja neveljavne predpise, če niso bile odpravljene posledice njihove protiustavnosti oziroma nezakonitosti. Iz razlogov, ki so pojasnjeni v 3. točki obrazložitve, tudi izpodbijani peti odstavek 194. člena ZUreP-2, ki je določal enako, kot zdaj določa peti odstavek 204. člena ZUreP-3, ni učinkoval neposredno. Ustavno sodišče je v sklepu št. U-I-174/05 z dne 13. 12. 2007 (Uradni list RS, št. 122/07, in OdlUS XVI, 87) sprejelo stališče, da se lahko tudi v primeru, ko se s pobudo zahteva presoja ustavnosti oziroma zakonitosti predpisa, ki je bodisi prenehal veljati že pred vložitvijo pobude, bodisi je prenehal veljati po vložitvi pobude, pobuda lahko vloži šele po izčrpanju pravnih sredstev zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanega predpisa, hkrati z ustavno pritožbo, pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS. Tudi v takšnem primeru lahko namreč pobudnik ugovore v zvezi s protiustavnostjo zakona, na katerem temelji posamični akt, najprej naslovi na sodišča, ki so pri odločanju vezana na Ustavo in zakon (125. člen Ustave) in ki morajo skladno z 22. členom Ustave takšne njegove ugovore bodisi argumentirano zavrniti, bodisi, če se z njimi strinjajo, postopek po 156. členu Ustave prekiniti ter začeti postopek za oceno njegove ustavnosti pred Ustavnim sodiščem. Kot izhaja iz navedb v pobudi, je v obravnavanem primeru upravni organ 23. 11. 2022 na podlagi ZUreP-2[5] izdal odločbo o razlastitvi, zoper katero je pobudnik vložil pritožbo. Zoper dokončno odločbo upravnega organa je pobudniku zagotovljeno sodno varstvo v upravnem sporu. To pomeni, da pobudnik iz razlogov, navedenih v sklepu Ustavnega sodišča št. U-I-174/05, ne izkazuje pravovarstvene potrebe iz 47. člena ZUstS za oceno ustavnosti izpodbijane določbe ZUreP-2.

5.Ker glede na navedeno pobudnik ne izkazuje pravnega interesa za začetek postopka za oceno ustavnosti petega odstavka 204. člena ZUreP-3, niti ne izkazuje pravovarstvene potrebe za začetek postopka za oceno ustavnosti petega odstavka 194. člena ZUreP-2, je Ustavno sodišče pobudo zavrglo.

6.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUstS in prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10, 56/11, 70/17 in 35/20) v sestavi: predsednik dr. Matej Accetto ter sodnice in sodniki dr. Rok Čeferin, Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA), dr. Rajko Knez, dr. Neža Kogovšek Šalamon, dr. Špelca Mežnar, dr. Rok Svetlič, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Matej Accetto Predsednik

[1]Državni zbor je Aarhuško konvencijo ratificiral s sprejetjem Zakona o ratifikaciji Konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah (Uradni list RS, št. 62/04, MP, št. 17/04 – MKDIOZ), spremembo Aarhuške konvencije pa z Zakonom o ratifikaciji spremembe Konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah (Uradni list RS, št. 11/10, MP, št. 1/10 – MSKIVOZ).

[2]Ta člen ureja primere, v katerih se šteje, da je izkazana javna korist za razlastitev nepremičnin.

[3]Skladno s prvo alinejo prvega odstavka 203. člena ZUreP-3 se, če so izpolnjeni pogoji iz 202. člena ZUreP-3 (ki ureja dopustnost razlastitve in omejitve lastninske pravice), nepremičnina lahko razlasti za gradnjo in prevzem objektov ter omrežij gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra.

[4]ZUreP-2 je prenehal veljati z uveljavitvijo ZUreP-3 (tj. 31. 12. 2021), uporabljal pa se je še do začetka uporabe ZUreP-3, tj. do 1. 6. 2022 (338. člen ZUreP-3).

[5]Iz uvoda odločbe o razlastitvi, na katero se sklicuje pobudnik, je razvidno, da je upravni organ odločbo izdal na podlagi drugega odstavka 330. člena ZUreP-3, skladno s katerim se razlastitveni postopki, ki do začetka uporabe ZUreP-3 niso bili pravnomočno končani, končajo po dotedanjih predpisih.