Jedro

Upravni postopek, na podlagi katerega je toženka izdala odločbo, se je začel po uradni dolžnosti in se je vodil v javnemu interesu. Vendar pa je tožnik upravičenec iz 4. točke odločbe, bil pa je tudi stranski udeleženec upravnega postopka. Zato je upravičen predlagati izvršbo na podlagi določbe tretjega odstavka 286. člena ZUP. Pri sovpadanju javnega in upravičenčevega interesa se lahko izvršba opravi tako po uradni dolžnosti kakor tudi na podlagi predloga upravičenca, v tem primeru tožnika.

Izrek

Tožba se zavrne.

Tožnik sam nosi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Javna Agencija Republike Slovenije za varstvo konkurence je z izpodbijanim sklepom zavrnila tožnikov predlog za dovolitev upravne izvršbe 4. točke izreka svoje odločbe, opr. št. 306-125/2005/80 z dne 21.12.2006. 2. Tožnik s tožbo v postopku sodnega varstva zahteva, da Vrhovno sodišče odpravi izpodbijani sklep. Uveljavlja razloge napačne ugotovitve dejanskega stanja, nepravilne uporabe materialnega prava in nepravilne uporabe določb postopka.

3. Toženka je v odgovoru na tožbo predlagala njeno zavrnitev.

4. Po določbi 58. člena Zakona o preprečevanju omejevanja konkurence (v nadaljevanju ZPOmK-1) Vrhovno sodišče preizkusi odločbo toženke v mejah tožbenega zahtevka in mejah razlogov, ki so navedeni v tožbi; pri tem pa po uradni dolžnosti pazi na bistvene kršitve določb postopka v skladu s tretjim odstavkom 27. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1, Ur. l. RS, št. 105/06).

5. Po določbi 57. člena ZPOmK-1 tožnik v postopku sodnega varstva ne more navajati novih dejstev in predlagati novih dokazov. Takih zato Vrhovno sodišče ni obravnavalo.

Razlogi za zavrnitev tožbe

6. V odločbi, katere izvršitev je tožnik predlagal, je toženka ugotovila, da je gospodarska družba A. d.o.o. od januarja 2005 do dneva izdaje odločbe zlorabljala prevladujoč položaj na trgu ravnanja z odpadno embalažo, ki ni komunalni odpadek. V 4. točki izreka odločbe ji je naložila, da v roku enega leta od prejema odločbe uredi razmerja z drugimi sistemi glede uporabe znaka zelene pike, kot je določeno v Aneksu št. 3 h krovni licenčni pogodbi. Krovno licenčno pogodbo sta sklenili družbi A. d.o.o., Ljubljana in B. s.p.r.l. iz Bruslja. V 1. členu Aneksa je določena obveznost družbe A., da podeljuje pod-licence sistemom, ki delujejo nacionalno, regionalno in/ali delujejo na področju posebnih (specifičnih) materialov in/ali na osnovi navzkrižnih materialov za zbiranje in predelavo odpadne embalaže, če ustrezajo zahtevam, ki so določene v naslednjih členih Aneksa.

7. Po določbi drugega odstavka 286. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) se izvršba opravi po uradni dolžnosti ali na predlog stranke. V tretjem odstavku istega člena je določeno, da se po uradni dolžnosti opravi, kadar to zahteva javna korist; v korist stranke pa se opravi na predlog stranke (upravičenca).

8. Upravni postopek, na podlagi katerega je toženka izdala odločbo, se je začel po uradni dolžnosti in se je vodil v javnemu interesu. Vendar pa je tožnik upravičenec iz 4. točke odločbe, bil pa je tudi stranski udeleženec upravnega postopka. Zato je upravičen predlagati izvršbo na podlagi določbe tretjega odstavka 286. člena ZUP. Pri sovpadanju javnega in upravičenčevega interesa se lahko izvršba opravi tako po uradni dolžnosti kakor tudi na podlagi predloga upravičenca, v tem primeru tožnika.

9. Toženka je ugotovila, da sta A. d.o.o. in B. s.p.r.l. iz Bruslja sklenila Tretji dopolnilni sporazum h krovni licenčni pogodbi, po katerem podjetje A. „nima več obveznosti oziroma ni upravičeno podeljevati pod-licence drugim sistemom, ki zbirajo in reciklirajo odpadno embalažo.“ To je bil po ugotovitvah toženke razlog, da že začeto dogovarjanje med tožnikom in družbo A. d.o.o. ni bilo uspešno. Sklepno je toženka ugotovila, da 4. točke njene odločbe ni bilo več mogoče izpolniti.

10. Tožnik v delu, ki je pomemben za odločanje o tožbi, uveljavlja, da sprememba pogodbene ureditve med A. d.o.o. in bruseljsko družbo ni pomembna, češ, da bi v skladu z razlogovanjem, kot ga ponuja toženka, lahko omenjeni družbi „naslednji dan po izvršljivosti Odločbe enostavno spremenili vsebino Aneksa 3 h krovni licenčni pogodbi ali ga celo razveljavili in Odločba bi postala neizvršljiva.“ Tožbenim razlogom ni mogoče pritrditi. Lastnik licence določa pogoje, pod katerimi lahko prejemnik licence podeljuje pod-licence. Prejemnik licence zato ne more ravnati v nasprotju s pogodbeno ureditvijo med njim in lastnikom licence. Po naravi stvari namreč nihče ne more razpolagati z dobrino, glede katere nima upravičenja.

11. V 4. točki izvršljive odločbe je sicer res določeno, da mora družba A. d.o.o. pogodbena razmerja uskladiti z določbami v Aneksu št. 3 h krovni licenčni pogodbi, vendar pa je določba grajena na (neizrečeni) predpostavki o njeni veljavnosti. Nerazumno bi bilo dobesedno oklepanje besedila 4. točke izvršljive odločbe, kljub temu, da je Aneks prenehal veljati. Po takem dobesednem tolmačenju bi namreč trajala zaveza družbe A. v nedogled, pa čeprav bi morda med tem v celoti prenehalo njeno pogodbeno razmerje z leasingodajalcem.

12. Ugovor tožnika bi bilo gotovo mogoče upoštevati v primeru očitnih zlorab, npr. tedaj, ko bi se pogodbeno razmerje med bruseljsko družbo in A. d.o.o. spremenilo le navidezno, prav zaradi izogibanja izvršitvi sporne odločbe, npr. tako, da bi šlo le za drugačno poimenovanje Aneksa h krovni licenčni pogodbi, ali če bi se prenovljena pogodbena ureditev uporabljala selektivno, le za nekatere pogodbene partnerje družbe A. d.o.o. Taka dejstva bi moral tožnik seveda uveljavljati že v postopku pred toženko. Ker jih ni, se pokaže odločitev toženke kot pravilna.

13. Ker tudi preizkus izpodbijane odločbe po uradni dolžnosti ni pokazal nobene bistvene kršitve določb postopka iz tretjega odstavka 27. člena ZUS-1, je bilo treba tožbo zavrniti kot neutemeljeno.

Glede stroškov postopka

14. Izrek o stroških postopka temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1.