Jedro

Ker taksni zavezanec dolgovane sodne takse ni pravočasno plačal (15-dnevni rok za plačilo dolgovane sodne takse se je iztekel dne 23.3.1999), je dolžan plačati še kazensko takso v višini 50% dolgovane sodne takse skladno s 3. odst. 29. člena in 1. odst. 30. člena ZST.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da upnik kot taksni zavezanec v predpisanem 15-dnevnem roku od prejema taksnega opomina ni plačal dolžne takse za izvršilni predlog in sklep v znesku 9.000,00 SIT ter za opomin v znesku 1.500,00 SIT, zaradi česar je dolžan plačati še kazensko takso. Zato je na podlagi 5. odst. 7. člena , v zvezi z 29. in 30. členom Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST) odločilo, da mora upnik na dolgovano sodno takso plačati še 50% pribitka v znesku 5.250,00 SIT. Na podlagi določila 30. člena ZST je Agenciji Republike Slovenije za plačilni promet naročilo, da z računa upnika prenese znesek 15.750,00 SIT na račun sodnih taks.

Proti sklepu se je upnik pravočasno pritožil zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in bistvene kršitve določb postopka. Navedel je, da je dolgovano sodno takso v višini 21.000,00 SIT plačal dne 30.3.1999 in o tem istega dne obvestil sodišče ter kot dokaz priložil izpis prometa APP in fotokopijo položnice. K pritožbi je priložil fotokopijo izpiska Agencije RS za plačilni promet o prometu na žiro računu upnika (priloga A22) in fotokopijo sporočila o obremenitvi ŽR z dne 30.3.1999 (priloga A21).

Pritožba je utemeljena.

Za vlogo, ki jo sodišče prejme po pošti (v konkretnem primeru gre za predlog za izvršbo), za katero sploh ni plačana ali ni plačana vsa taksa ali če taksni zavezanec ne predloži potrdila o plačilu vse takse, ki se plača v gotovini, mora sodišče (po 4. odst. 26. člena ZST) taksnemu zavezancu poslati opomin, naj v 15-ih dneh od vročitve opomina plača sodno takso (in opominsko takso), ob tem pa stranko opozori na posledice iz 29. in 30. člena ZST.

Pritožbeno sodišče je na podlagi podatkov v spisu ugotovilo, da je upnik dne 17.2.1999 zoper dolžnika vložil predlog za izvršbo. V skladu s 1. odst. 3. člena ZST v zvezi s 1. točko 2. odst. 4. člena ZST je tako taksna obveznost upnika za predlog za izvršbo nastala, ko je bil predlog za izvršbo sodišču izročen, to je dne 17.2.1999. Ker upnik dolžne takse ni plačal ob nastanku taksne obveznosti, mora plačati tudi takso za opomin (4. odst. 26. člena ZST). Iz sodišču vrnjene povratnice, ki je pripeta k listovni številki 4 sodnega spisa, je razvidno, da je upnik 8.3.1999 prejel opomin za plačilo dolžne takse. Upnik v pritožbi utemeljeno trdi, da je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo, da dolgovane sodne takse ni plačal. Iz k pritožbi priložene fotokopije sporočila o obremenitvi na ŽR z dne 30.3.1999 (priloga A22)in izpiska Agencije RS za plačilni promet o prometu na žiro računu upnika (priloga A21) je namreč razvidno, da je upnik dolgovano sodno takso plačal dne 30.3.1999, kar je po izteku 15 dni od prejema opomina (4. odst. 26. člena ZST). Zato ugotovitev sodišča prve stopnje, da dolgovana sodna taksa ni bila plačana, ni pravilna. Ker pa taksni zavezanec dolgovane sodne takse ni pravočasno plačal (15-dnevni rok za plačilo dolgovane sodne takse se je iztekel dne 23.3.1999), je dolžan plačati še kazensko takso v višini 50% dolgovane sodne takse skladno s 3. odst. 29. člena in 1. odst. 30. člena ZST. Iz citiranih določil izhaja, da mora pravna oseba, kadar ne plača dolgovane takse pravočasno, v skladu s 3. odst. 29. člena ZST plačati 50% pribitka nanjo kot kazensko takso, kar ugotovi sodišče s sklepom.

Upoštevajoč vrednost spornega predmeta (145.715,60 SIT) tako znaša upnikova taksna obveznost za takso za predlog za izvršbo 600 točk ( 2. in 1. odst. Tar. št. 1 ZST) oziroma ob upoštevanju vrednosti točke na dan odmere (15,00 SIT) 9.000,00 SIT, za takso za taksni opomin 100 točk oziroma 1.500,00 SIT in kazenska taksa 5.250,00 SIT, skupaj torej 15.750,00 SIT. Kot je že zgoraj navedeno, je upnik dne 30.3.1999 plačal sodno takso v skupnem znesku 21.000,00 SIT. Ker je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 5.5.1999 štelo predlog za izvršbo za umaknjen in ker za ta sklep po določbah ZST ni predpisano plačilo sodne takse, saj ne gre za sklep o predlogu za izvršbo (3. odst. Tar. št. 2 ZST), je taksa za sklep o predlogu za izvršbo odpadla. S tem ko je dne 30.3.1999 upnik plačal na račun sodnih taks znesek 21.000,00 SIT je upnik dejansko dolgovano sodno takso v celoti plačal. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi upnika ugodilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavilo (ob smiselni uporabi 3. točke 380. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP/77).

Pritožbeno sodišče o povrnitvi stroškov tega postopka ni odločilo, ker ZST tega ne predvideva.

Določbe ZPP/77 (Ur.l. SFRJ, št. 4/77, 36/77, 36/80, 69/82, 58/84, 74/87, 14/88, 57/89, 29/90 in 27/90) je sodišče druge stopnje uporabilo na podlagi 1. odst. 498. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur.l. RS, št. 26/99).