Jedro

Nasprotna udeleženka v predlogu za izdajo začasne odredbe, razen opisa dogodka z dne 12. 12. 2020, ni substancirano navedla dejstev, zaradi katerih predlaga, da se predaja otroka opravi na javnem mestu in da obstaja ogroženost otroka, ki narekuje (na podlagi 157. člena v zvezi s 161. členom DZ), da se že v navedeni fazi postopka z začasno odredbo spremeni dosedanji način prodaje otroka ob stikih, kot so bili določeni z začasno odredbo z dne 19. 8. 2020, s tem, da je nasprotna udeleženka v predlogu predlagala spremenjen način predaje otroka le ob stikih ob vikendih, ne pa tudi ob stikih, ki so določeni med tednom.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom II N 149/2019 z dne 19. 8. 2020 delno ugodilo predlogu predlagatelja za izdajo začasne odredbe in odločilo, da stiki otroka z nasprotno udeleženko potekajo vsako sredo popoldan, ko ga nasprotna udeleženka prevzame po dnevnem počitku v vrtcu in traja do 18.00 ure istega dne, ko jo pride iskat predlagatelj na dom nasprotne udeleženke, in vsako soboto med 9.00 in 18.00 uro, ko predlagatelj otroka pripelje k nasprotni udeleženki na njen dom in otroka po stiku tam tudi prevzame. S sklepom II N 149/2020 z dne 16. 9. 2020 je sodišče prve stopnje ugovor nasprotne udeleženke zoper začasno odredbo zavrnilo, sklep pa je potrdilo VSL s sklepom IV Cp 1902/2020 z dne 2. 12. 20202. 2. Dne 22. 12. 2020 je nasprotna udeleženka vložila predlog za izdajo začasne odredbe oziroma za spremembo začasne odredbe. Predlagala je, da se začasna odredba spremeni tako, da stiki otroka z nasprotno udeleženko potekajo tudi vsak konec tedna od petka od 15.00 do nedelje do 18.00 ure, pri čemer predlagatelj na začetek stika otroka pripelje do križišča ob stanovanjski hiši L. 1 in ga po koncu stika pride tja tudi iskat in da se v času počitnic in dneva prostih dni stiki izvajajo izmenjaje. Sodišče prve stopnje je predlog nasprotne udeleženke z izpodbijanim sklepom zavrnilo.

3. Nasprotna udeleženka vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da je predlagala spremembo stikov iz razloga, ker je predlagatelj nasilen in ima težave z alkoholom, ima neprimeren in zaničljiv odnos do nasprotne udeleženke, kar se je pokazalo 12. 12. 2020, ko je močno vinjen prišel iskat otroka k nasprotni udeleženki in z njo fizično obračunal v prisotnosti otroka. Zmotna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da je nasprotna udeleženka izzvala konfliktno situacijo, ker predlagatelju ni oddala otroka ob uri, kot je določena. Nasprotna udeleženka se je z otrokom zaigrala, kar je povsem življenjsko in ne daje nobene pravice predlagatelju, da bi fizično obračunal z nasprotno udeleženko. Predlagatelj je bil vinjen in je odpeljal otroka domov z avtomobilom, kar je za otroka življenjsko ogrožajoče. Nasilna ravnanja, zloraba alkohola, vožnja otroka pod vplivom alkohola ter omejeni stiki nasprotne udeleženke z otrokom škodijo otroku, zato je treba stike razširiti. Sodišče sledi neresničnim navedbam predlagatelja, da nasprotna udeleženka izvaja stike samovoljno in neredno, dokazov in dokaznih predlogov nasprotne udeleženke, ki potrjujejo neresničnost teh navedb, pa sodišče ni upoštevalo. Navedbe predlagatelja v predlogu za začasno odredbo in tudi ostale navedbe so bile lažne, ker ne obstaja noben razlog za omejitev stikov otroka z nasprotno udeleženko. Sklicevanje sodišča na izvedensko mnenje in na anamnestične podatke o stalni abstinenci predlagatelja je neutemeljeno, kjer predlagatelj očitno ne abstinira in ima očitno težave z nasilnim vedenjem. Neutemeljeni so očitki sodišča nasprotni udeleženki, da ni predložila dokazov, ki bi dokazovali, da se je vključila in da uspešno obiskuje podporno skupino kot pomoč pri vzdrževanju abstinence in glede pridobitve vozniškega dovoljenja. Zaradi epidemioloških razmer se nasprotna udeleženka ni mogla vključiti v podporno skupino in ni mogla pridobiti vozniškega dovoljenja. Iz dopisa B. B., ki vodi Skupino anonimnih alkoholikov, izhaja, da se skupina ne sestaja zaradi epidemije. Sodišče je kršilo pravila postopka po 8. točki in 14. točki 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ker nasprotni udeleženki ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. Sodišče se tudi ni opredelilo do predloga nasprotne udeleženke, da predlagatelj pripelje otroka na začetek stika na križišče ob stanovanjski hiši L. 1, kjer ga nasprotna udeleženka prevzame in kjer predlagatelj prevzame otroka ob koncu stika. S to spremembo bi se zmanjšala možnost nadaljnjih napadov predlagatelja na nasprotno udeleženko v prisotnosti otroka, zaradi katerih je otrok ogrožen.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče pritrjuje ugotovitvi sodišča prve stopnje, da niso izpolnjeni pogoji za spremembo stikov nasprotne udeleženke z otrokom, kot so bili določeni z začasno odredbo II N 149/2019 z dne 19. 8. 2020. V času izdaje začasne odredbe je bilo z visoko stopnjo verjetnosti ugotovljeno, da ima nasprotna udeleženka hude težave z odvisnostjo od alkohola, da dosedanja zdravljenja nasprotne udeleženke niso bila uspešna, ali niso bila dokončana, ali pa se je ponovil recediv in da se nasprotna udeleženka še vedno vede neodgovorno (ko npr. vozi avtomobil brez vozniškega dovoljenja), zato so bili stiki nasprotne udeleženke z otrokom določeni v omejenem (manjšem) obsegu.

6. Epidemija predstavlja oviro, zaradi katere se nasprotna udeleženka ne more vključiti v podporno skupino za zdravljenje alkoholizma, kar le dodatno potrjuje ugotovitve sodišča prve stopnje, da niso izkazane spremenjene okoliščine na strani nasprotne udeleženke, zaradi katerih bi bilo treba povečati stike nasprotne udeleženke z otrokom, kot so določeni z začasno odredbo. Pritožbeno sodišče še pojasnjuje, da je sodišče prve stopnje že naložilo izvedenki psihologinji, da dopolni izvedensko mnenje in da upošteva sedanje okoliščine ter da odgovori (tudi) na vprašanje, s kakšno dinamiko naj se povečajo stiki nasprotne udeleženke z otrokom.

7. Glede težav predlagatelja z alkoholizmom, kot to navaja pritožba, se je sodišče prve stopnje pravilno oprlo oprlo na mnenji izvedenk (psihologinje in psihiatrinje), zato so pritožbene navedbe v tem delu neutemeljene.

8. Iz teh razlogov je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo predlog predlagateljice, da se poveča obseg stikov, kot je to predlagala nasprotna udeleženka v predlogu za izdajo začasne odredbe.

9. Sodišče prve stopnje se je v sklepu opredelilo do fizičnega konflikta med udeležencema z dne 12. 12. 2020. Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da ta konflikt, ne more biti razlog, zaradi katere bi bilo treba povečati obseg stikov nasprotne udeleženke z otrokom. Sodišče prve stopnje je v sklepu še pojasnilo, da „namesto, da bi se nasprotna udeleženka dosledno držala obsega z začasno odredbo določenih stikov, je samovoljno (tudi če sta se s hčerjo zaigrali) kršila obseg določenih stikov in tako izzvala konfliktno situacijo.“ Določneje se sodišče prve stopnje ni opredelilo glede predloga nasprotne udeleženke, da bi se predaja otroka v bodoče opravljala na javnem mestu.

10. Pritožbeno sodišče je glede (ne)utemeljenosti pritožbe v tem delu upoštevalo, da nasprotna udeleženka v predlogu za izdajo začasne odredbe, razen opisa dogodka z dne 12. 12. 2020, ni substancirano navedla dejstev, zaradi katerih predlaga, da se predaja otroka opravi na javnem mestu in da obstaja ogroženost otroka, ki narekuje (na podlagi 157. člena v zvezi s 161. členom Družinskega zakonika), da se že v navedeni fazi postopka z začasno odredbo spremeni dosedanji način predaje otroka ob stikih, kot so bili določeni z začasno odredbo z dne 19. 8. 2020, s tem, da je nasprotna udeleženka v predlogu predlagala spremenjen način predaje otroka le ob stikih ob vikendih, ne pa tudi ob stikih, ki so določeni med tednom.

11. Sodišče prve stopnje zato ni storilo kršitev postopka, katere navaja pritožba, prav tako pa tudi ne kršitev, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350.člena ZPP).

12. Pritožbeni razlogi niso utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2 tč. prvega odstavka 365. člena ZPP).

13. Nasprotna udeleženka s pritožbo ni uspela, zato mora sama kriti svoje stroške pritožbenega postopka. S tem, ko je bila pritožba zavrnjena, je bil zavrnjen tudi njen predlog za povrnitev pritožbenih stroškov, zato poseben izrek v tem delu ni potreben.