Jedro

Pogoja za preložitev naroka sta dva: opravičilo samo in opravičljiv razlog za izostanek, pri čemer mora biti to opravičilo podprto z dokazom.

Odpravljanju in sankcioniranju (morebitnih) pravnih napak oziroma kršitev procesnega ali materialnega prava v drugem (pravdnem) postopku so namenjena z zakonom predvidena (redna in izredna) pravna sredstva v okviru tistega postopka.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odločilo, da sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Kranju I 2006/00027 z dne 29. 3. 2006 ostane v veljavi v 1. točki izreka za glavnico v znesku 13.222,04 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 3. 2006 do plačila in v 3. točki izreka v celoti glede izvršilnih stroškov; da se v preostalem sklep o izvršbi v 1. točki izreka razveljavi in se tožbeni zahtevek za zakonske zamudne obresti od glavnice v znesku 13.222,04 EUR od 23. 12. 2005 do 15. 3. 2006 zavrne; da je toženec dolžan tožniku v petnajstih dneh povrniti 1.028,66 EUR pravdnih stroškov s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo toženca in potrdilo izpodbijano sodbo.

3. Zoper to sodbo je toženec vložil revizijo, v kateri uveljavlja bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotno uporabo materialnega prava ter predlaga, naj Vrhovno sodišče sodbi sodišč nižjih stopenj razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Ne strinja se s stališčem sodišča druge stopnje, da z neupoštevanjem njegovih opravičil in opravo narokov za glavno obravnavo v njegovi nenavzočnosti ter s tem, da ni bil zaslišan kot stranka, niso bile kršene postopkovne določbe. Meni, da sta bili kršeni njegovi pravici do glavne obravnave in zaslišanja kot stranke. Sodišče prve stopnje bi moralo narok z dne 28. 8. 2007 preložiti kljub temu, da svojemu opravičilu ni priložil nobenega dokazila. Pogoji za opravo glavne obravnave v njegovi nenavzočnosti niso bili podani, kar pomeni bistveno procesno kršitev iz prvega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) oziroma podredno iz 8. točke drugega odstavka istega člena. Nadalje poudarja, da je že v ugovoru zoper sklep o izvršbi navedel, da je tožnik (že) dosegel ugodilno sodbo zoper D. A., kar pomeni, da bi bil z ugoditvijo tožbenemu zahtevku tudi v obravnavani zadevi neupravičeno obogaten. Predlagal je dokaz z vpogledom v sodbo Okrožnega sodišča v Krškem P 84/2005 z dne 17. 11. 2005, ki je med konkretnim postopkom postala pravnomočna. Sodišče druge stopnje nima prav, da pritožbenih navedb v zvezi s tem ni mogoče upoštevati. Poudarja, da mu pritožbenemu sodišču ni treba posebej dokazovati, da je določena sodba v drugem postopku pred istim sodiščem postala pravnomočna. Opozoril je na različne zaključke sodišča prve stopnje v tem postopku, Okrožnega sodišča v Krškem in sodišča druge stopnje glede pravne narave pogodbe o leasingu. Do tega se sodišče druge stopnje ni opredelilo, temveč je navedlo zgolj to, da v tem sporu presoja samo pogodbo o leasingu, sklenjeno med pravdnima strankama. S takšnimi odločitvami sodišč je leasingojemalec v povsem neenakopravnem položaju in ne more uveljavljati zahtevka zoper nobenega od udeležencev v obravnavanih razmerjih. Različnost stališč sodišč ne more in ne sme privesti do tega, da celoten riziko tega posla nosi le leasingojemalec. Gre za formularno pogodbo, zato je treba nejasna določila razlagati v korist šibkejše stranke.

4. Revizija je bila vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in tožniku, ki nanjo ni odgovoril. 5. Revizija ni utemeljena.

6. Stališče sodišč nižjih stopenj, da za zaključek glavne obravnave brez izvedbe dokaza z zaslišanjem toženca v konkretnem primeru ni bilo procesnih ovir, je pravilno. Izjavljanje v postopku je pravica stranke, ne pa njena obveznost, zato je ni mogoče prisiliti k temu, da bi se udeležila naroka za glavno obravnavo (primerjaj 282. člen ZPP) in tam izpovedala (primerjaj 262. člen ZPP).

Vrhovno s odišče poudarja, da sta pogoja za preložitev naroka (ki je izjema, zato jo je treba

– kot vse izjeme – obravnavati restriktivno) dva: opravičilo samo (primerjaj 281. člen ZPP)(1) in opravičljiv razlog za izostanek (primerjaj prvi odstavek 115. člena ZPP)(2), pri čemer mora biti to opravičilo podprto z dokazom.(3) Zgolj pavšalno sklicevanje na neodložljive poslovne obveznosti, ki naj bi bile dogovorjene že pred časom in naj jih bi bilo nemogoče odpovedati (kar je v predlogu in prošnji za preložitev obravnave z dne 26. 8. 2007 navedel toženec), tako za preložitev naroka ne zadostuje (in to toliko bolj, če stranka pri tem ne navede, kdaj bi se pa naroka lahko udeležila, in torej predlaga preložitev za nedoločen čas). Vrhovno sodišče ugotavlja, da je bil t oženec na narok za glavno obravnavo vsakokrat pravilno vabljen (nasprotnega niti ne trdi), ob nobenem od svojih opravičil ni predložil dokazila o (zatrjevani) zadržanosti, preložitve prvih dveh narokov sploh ni predlagal, razlogi, ki jih je navedel v predlogu za preložitev zadnjega naroka, pa glede na besedilo prvega odstavka 115. člena ZPP in obrazloženo niso upoštevni. P oleg tega ni moč prezreti, da ne v pritožbi ne v reviziji (sploh) ni navedel, katera (pravno relevantna) dejstva bi na teh narokih navajal in kako bi to vplivalo na odločitev sodišča. Po povedanem je očitno, da tožencu v konkretnem primeru možnost sodelovanja v postopku ni bila odvzeta.

7. Med pravdnima strankama sklenjena Leasing pogodba št. 10799/05 z dne 11. 1. 2005 (v nadaljevanju Leasing p ogodba) je pogodba o tako imenovanem indirektnem (posrednem) finančnem leasingu, pri katerem gre (v ekonomskem smislu) za odnos med tremi strankami: dobaviteljem, leasingodajalcem in leasingojemalcem .

Pri klasičnem finančnem leasingu si dobavitelja predmeta leasinga izbere leasingojemalec sam; ko se ta z dobaviteljem dogovori o nabavni ceni in pogojih dobave predmeta, se z leasingodajalcem dogovori še o pogojih za izvedbo leasinga. Leasingodajalec kupi predmet leasinga in ga da v leasing (finančni najem) leasingojemalcu. Leasing je torej (večletna) pogodba o prepustitvi uporabe oziroma uživanja stvari za določeno plačilo, ki zajame poleg rabe tudi plačilo substance stvari, ki je dana v leasing (amortizacija); kavz a leasinga je pridobitev ekonomske lastnine.(4) Pritrditi je treba stališču in razlogom sodišča druge stopnje, da odločitev v zadevi Okrožnega sodišča v Krškem P 84/2005, v kateri sta tožnik in toženec zoper D. A. (kot prodajalko) in G. s. p. (kot komisionarja), zaradi pravnih napak predmeta leasinga uveljavljala vračilo kupnine (plačane zanj na podlagi Pogodbe o komisijski prodaji št. 03/05 z dne 10. 1. 2005) in plačilo odškodnine, sama po sebi nima vpliva na odločitev v konkretni zadevi, v kateri t ožnik (kot leasingodajalec) zoper toženca (kot leasingojemalca) uveljavlja plačilo zapadlih neplačanih obrokov na podlagi Leasing pogodbe.

Eno izmed temeljnih načel civilnega pravdnega postopka je namreč načelo prirejenosti ali enakopravnosti postopkov, ki pomeni, da so civilna in druga sodišča (na primer kazensko) ter drugi državni organi, kadar odločajo o pravicah in pravnih razmerjih, med seboj v položaju prirejenosti in da vsak organ odloča v mejah svojih pristojnosti. Že sodišče druge stopnje je pravilno pojasnilo, da je v obravnavani zadevi za odločitev bistvena (zgolj) presoja Leasing pogodbe ter pravic in obveznosti, ki iz nje izhajajo za vsako od pravdnih strank, to je druga(čna) dejanska in pravna podlaga kot pa v zadevi Okrožnega sodišča v Krškem P 84/2005 . Glede na revizijske navedbe je treba posebej poudariti, da so odpravljanju in s

ankcioniranju (morebitnih) pravnih napak oziroma kršitev procesnega ali materialnega prava v drugem (pravdnem) postopku namenjena z zakonom predvidena (redna in izredna) pravna sredstva v okviru tistega postopka.

8. Pravnomočna sodba je v izpodbijanem delu tudi materialnopravno pravilna. P ri zgoraj opisani obliki leasinga leasingodajalec ni obenem tudi dobavitelj predmeta leasinga, zato v takšnih pogodbah praviloma najdemo najrazličnejše klavzule, s katerimi se leasingodajalec zavaruje pred rizikom, povezanim z njegovimi izročitvijo ali napakami.(5) Tudi obravnavana Leasing pogodba izrecno določa izključitev leasingodajalčeve odgovornosti za pravne napake predmeta leasinga (13.6 člen Splošnih pogojev o leasingu vozil, ki ga glede na njegovo jasno in nedvoumno besedilo ni mogoče interpretirati drugače), kar zakon dopušča (prvi odstavek 493. člena Obligacijskega zakonika –

OZ).(6)

9. Uveljavljani revizijski razlogi niso podani, zato je Vrhovno sodišče na podlagi 378. člena ZPP revizijo zavrnilo.

Op. št. (1): Ta določa, da se predsednik senata prepriča, ali so povabljeni opravičili svoj izostanek.

Op. št. (2): V skladu s to določbo so okoliščine, ki upravičujejo preložitev naroka, predvsem potreba po izvedbi novih dokazov (na primer vabljenje nove priče, čakanje na izdelavo izvedenskega mnenja) ali nadaljevanje izvajanja istih dokazov (izkaže se na primer, da dokončanje zaslišanja določene priče v času, ki ga je za narok predvidelo sodišče, ni mogoče).

Sodišče pa lahko narok preloži tudi, če so podani drugi upravičeni razlogi (vabila niso izkazana in drugo), pri čemer velja opozoriti, da sam predlog stranke (ali soglasen predlog obeh strank) za preložitev naroka še ni dovolj. Sodišče mora namreč tudi v javnem interesu zagotavljati koncentracijo in pospešitev postopka (primerjaj 11. člen ZPP).

Op. št. (3): Zakon tega res ne predpisuje izrecno, vendar se to razume samo po sebi, saj gre za trditev o neki okoliščini, ki naj bi imela pomemben učinek –

sodnikov preizkus tehtnosti opravičila, preklic in preložitev naroka, obvestitev vabljenih strank in drugih udeležencev, zadržek v rednem poteku pravde in drugo. Za odločanje o preklicu naroka tako ne zadostuje le (pavšalna) strankina trditev, ki je ni mogoče preizkusiti; primerjaj sodbo Vrhovnega sodišča RS II Ips 596/2003 z dne 11. 11. 2004. Op. št. (4): Primerjaj P. Grilc, Moderni tipi pogodb avtonomnega gospodarskega prava, Gospodarski vestnik, Ljubljana 1996, str. 168 in 189. Op. št. (5): Pri tem velja pripomniti, da je sprejemljivost pogodbene razbremenitve leasingodajalčeve odgovornosti za (ne)izpolnitev obveznosti nemotene uporabe predmeta leasinga z vidika načela vestnosti in poštenja ter dobrih poslovnih običajev (lahko) vprašljiva – p rimerjaj D. Jadek Pensa, Nekatere sporne pogodbene klavzule pri indirektnem finančnem lizingu, Pravosodni bilten 3/2003. Op. št. (6): Primerjaj tudi sodbo Vrhovnega sodišča RS III Ips 69/96 z dne 27. 2. 1997.