Jedro

Določba 300. člena ZPP o združitvi pravd med istimi osebami ne izključuje možnosti, da sodišče o posameznem zahtevku iz sicer združene pravde, odloči posebej.

Obrazložitev

Revizija se zavrne.

Tožena stranka mora tožeči stranki povrniti njene stroške revizijskega postopka v znesku 319,22 EUR v 15 dneh, od tedaj dalje pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

OBRAZLOŽITEV:

1. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je med tožnikom in pokojno M. L. obstajala zunajzakonska skupnost od leta 1976 do 25. 7. 2002. Zato je odločilo, da tožniku kot zunajzakonskemu partnerju M. L. pripada po njej dedna pravica. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožene stranke in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.

2. Tožena stranka vlaga revizijo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava in predlaga razveljavitev sodb sodišč druge in prve stopnje in vrnitev zadeve v novo sojenje. V dokazne namene so bile na glavni obravnavi vpogledane pisne izjave prič, te pisne izjave pa so bile nato upoštevane kot verodostojen dokaz. Gre za procesno kršitev, ki pa je sodišče druge stopnje pri odločanju ni upoštevalo. Nobena od prič namreč ni povedala, da je tožnikov pooblaščenec zapisal izjavo na podlagi njene izpovedi. Opisana procesna kršitev je vplivala na pravilnost sodne odločitve. Tožena stranka je vložila nasprotno tožbo, glede katere je tožnik izjavil, da toženki priznava lastninsko pravico na njenem stanovanju. Kljub temu sodišče o zahtevku po nasprotni tožbi ni odločilo, kar je procesno napačno. V nasprotnem primeru pa bi moralo o tožbenem zahtevku tožeče stranke odločiti le z delno sodbo, česar pa ni storilo. Po mnenju revizije je zato o stvari tudi materialnopravno napak odločeno.

3. Revizija je bila dostavljena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in tožeči stranki, ki je nanjo odgovorila, ter predlagala njeno zavrnitev.

4. Revizija ni utemeljena.

5. V skladu z določbo 8. člena ZPP sodišče v okviru dokazne presoje odloča po presoji vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj. V obravnavanem primeru je ugotavljalo dejstva, ki v skladu s tožbenimi trditvami potrjujejo pravno razlago o obstoju zunajzakonske skupnosti med tožnikom in pokojno M. L. po določbi prvega odstavka 12. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR). Za dokazovanje teh dejstev je sodišče prve stopnje zaslišalo priče, ki so poznale razmerje med prizadetima in odločitev o obstoju zunajzakonske skupnosti oprlo predvsem na njihove izpovedi. Ravnalo je torej v skladu z načelom, izraženim v določbi prvega odstavka 4. člena ZPP, o odločitvi na podlagi ustnega in neposrednega obravnavanja.

6. Opisanih ugotovitev ne omaja dejstvo, da je sodišče prve stopnje upoštevalo kot „verodostojen dokaz“ tudi pisne izjave prič, ki so jih te podale pred svojim zaslišanjem. Na pravilnost in zakonitost sodbe ter njenih razlogov tako upoštevanje pisnih izjav ni vplivalo. Dokazna ocena namreč temelji na podlagi ocene verodostojnosti izpovedi, ne pa samih pisnih izjav. Revizijsko sodišče zato ocenjuje navedbo o pisni izjavi kot verodostojnem dokazu v kontekstu ocene izpovedi posamezne priče, podane na glavni obravnavi. Pisna izjava kasneje zaslišane priče namreč ni bila ocenjena kot samostojen dokaz, ločen od neposredne izpovedi. V tem okviru zato nimajo teže revizijske trditve o vnaprej napisanih, tipskih izjavah posameznih prič, kar naj bi kazalo na njihovo neverodostojnost. Trditev, da je „sodišče prav na izjave teh prič oprlo svojo odločitev“, pa je v popolnem nasprotju z razlogi sodb sodišč druge in prve stopnje.

7. Na naroku za glavno obravnavo dne 28. 9. 2005 je tožena stranka o nasprotni tožbi, ki jo je vložila zaradi priznanja (so)lastninske pravice na stanovanjski hiši ... pojasnila, da jo vlaga podrejeno in za primer ugotovitve obstoja zunajzakonske skupnosti. Sodišče prve stopnje je na istem naroku po združitvi zadev v enotno obravnavanje odločilo, da bo najprej odločalo o zahtevku po tožbi. Tudi iz obrazložitve sodbe sodišča prve stopnje izhaja, da bo o nasprotni tožbi odločeno šele po pravnomočnosti odločitve o tožnikovem tožbenem zahtevku.

8. Ob takem stanju stvari ni jasno, katero procesno kršitev revizija očita sodbama nižjih sodišč, ker ni hkrati odločeno tudi o zahtevku po nasprotni tožbi. Določba 300. člena ZPP o združitvi pravd med istimi osebami ne izključuje možnosti, da sodišče o posameznem zahtevku iz sicer združene pravde, odloči posebej. V obravnavanem primeru je to tudi storilo. Zatrjevane procesne kršitve, ker svoje sodbe ni opremilo z nazivom, da gre za delno sodbo, ni mogoče utemeljiti. Glede pravnih sredstev in izvršbe se namreč šteje delna sodba za samostojno sodbo (četrti odstavek 314. člena ZPP).

9. Obe sodišči sta tudi pravilo uporabili materialno pravo. Ocena izvedenih dokazov je namreč potrdila obstoj dejstev, ki utemeljujejo sklepanje, da je med tožnikom in pokojno M. L. obstojala zunajzakonska skupnost v skladu z določbo prvega odstavka 12. člena ZZZDR. V okviru revizijskega razloga zmotne uporabe materialnega prava revizija niti ne postavlja trditev, ki bi se nanašale na zmotno pravno presojo. Zato je revizijsko sodišče v tej smeri preizkusilo izpodbijano sodbo po uradni dolžnosti (371. člen ZPP).

10. Neutemeljeno revizijo je bilo treba zavrniti po določbi 378. člena ZPP, pri čemer pa je v skladu z določbo 165. člena ZPP bilo odločeno tudi o stroških revizijskega postopka. Tožena stranka, ki z revizijo ni uspela, jih trpi sama, vendar pa mora tožeči stranki, ki je na revizijo odgovorila, povrniti njene revizijske stroške. Višina teh stroškov, potrebnih zaradi vložitve odgovora na revizijo, je odmerjena v skladu z odvetniško tarifo.