Jedro

Sodišče prve stopnje je v zvezi z utemeljenostjo ugovorov tožencev tako glede verjetnosti nedenarne terjatve kot tudi glede verjetnosti obstoja objektivne nevarnosti presojalo trditve in listinske dokaze tožnika kot tudi tožencev ter v 10. točki obrazložitve zaključilo, da na ravni verjetnosti ni moglo slediti trditvam tožencev, prav tako pa pravilno pojasnilo, da se bo do številnih ugovorov tožencev glede neveljavno sklenjene pogodbe, konkretno in poglobljeno vsebinsko lahko opredelilo šele, ko bo na podlagi izvedenega temeljitega dokaznega postopka lahko ocenilo resničnost trditev strank ter posledično z gotovostjo ocenilo, katera dejstva šteje za dokazana in zakaj ter na podlagi prepričanja odločilo o utemeljenosti tožbenega zahtevka.

Izrek

I. Pritožbi se zavrneta in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom ugovor prvo in drugo tožene stranke zoper sklep Okrožnega sodišča v Celju, opr. št. P 18/2021, z dne 3. 3. 2021, vložen dne 11. 3. 2021, zavrnilo (I. točka izreka) ter odločitev o stroških postopka zavarovanja pridržalo za končno odločbo (II. točka izreka).

2. Zoper navedeno odločitev sodišča prve stopnje se po skupni pooblaščenki pravočasno pritožujeta prvotoženec in drugotoženka ter pri tem uveljavljata vse pritožbene razloge po prvem odstavku 338. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP) ter s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Sodišču očitata, da ne obrazloži, zakaj tožeči stranki verjame vse kar trdi, toženi stranki pa ne verjame nič, čeprav navaja, da je navedla številne ugovore in predložila številne dokaze. V zvezi s tem poudarjata, da sodišče res v postopku izdaje začasne odredba odloča s stopnjo verjetnosti, vendar mora biti tudi ta argumentirana in temelječa na objektivnih kriterijih, obrazložitev pa mora biti taka, da se jo da preizkusiti. Zatrjujeta, da iz obrazložitve sodišča prve stopnje izhaja, da je pri odločitvi upoštevalo zgolj navedbe in dokaze tožeče stranke, navedb in dokazov tožene stranke (v tej faz postopka) pa ne. Ob navedenem očitata kršitev načela kontradiktornosti. Pojasnjujeta, da v kolikor bi sodišče vzelo v obzir vsaj nekaj listinskih dokazov tožene stranke, o izkazani verjetnosti terjatve in nevarnosti ne bi moglo govoriti. Poudarjata, da iz listinskih dokazov, predloženih z njune strani, izhaja, da je bistvo v tem, da toženca nočeta prodati prostora ID znak: del stavbe ...-1755-27 tožniku, saj sta s tem prostorom že razpolagala, drug prostor ID znak: del stavbe ...-1755-21 (svoj solastni delež) sta pripravljena prodati tudi tožniku, vendar ne pod pogoji, ki jih postavlja tožnik. Sodišču očitata, da povsem nekritično sledi pavšalnim, neresničnim in z ničemer dokazanim in neargumentiranim trditvam tožnika, da potrebuje oba prostora za opravljanje svoje dejavnosti. Iz listinskih dokazov, ki sta jih predložila toženca, namreč izhaja, da je bolj verjetno, da prostor ID znak: del stavbe ...-1755-27 ni bil predmet prodaje, saj v pogodbi o nepremičninskem sodelovanju ni bil naveden, aneks k pogodbi pa ni bil sklenjen zato, ker ga toženca nista podpisala, tožnik pa ga je in se je torej strinjal, da navedeni prostor ni predmet prodaje. Očitata arbitrarnost zaključka sodišča prve stopnje, da alternativno določena kupnina kaže na dokončnost dogovora glede kupnine ter poudarjata, da družba G. d.o.o., na dopis katere se sodišče opre pri tem zaključku in iz katerega izhaja, da je pogodba pravno formalno sklenjena, ni pristojna za presojo veljavnosti in pravilnosti sklenitve prodajne pogodbe. Neprepričljiv je zaključek sodišča prve stopnje, da rubrika kupec ob podpisu pogodbe ni bila prazna, saj se iz pogodbe vidi, da je bil kupec dopisan in podpisan kasneje. Ne strinjata se z zaključkom, da obstaja nevarnost, da bosta prodala nepremičnino ID znak: del stavbe ...-1755-21 nekomu tretjemu, saj je iz predloženih listin razvidno, da sta to nepremičnino (oziroma vsak svoj solastni del) pripravljena prodati tožniku, ker vesta, da ima na teh nepremičninah predkupno pravico, glede nepremičnine ID znak: del stavbe ...-1755-27 pa verjetnosti terjatve sploh ni, zato tudi nevarnosti za uveljavitev terjatve ne more biti. Predlagata ugoditev pritožbam, razveljavitev izpodbijanega sklepa ter odpravo začasne odredbe s stroškovno posledico.

3. V odgovoru na pritožbi tožnik nasprotuje pritožbenim trditvam in predlaga njuno zavrnitev. Priglaša stroške, nastale z vložitvijo odgovora.

4. Pritožbi nista utemeljeni.

5. Pritožbeni očitki o obremenjenosti sklepa z absolutno bistveno kršitvijo postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena v zvezi s 366. členom ZPP ter s 15. členom ZIZ so neutemeljeni. Sklep je obrazložen, ima vse potrebne razloge o pravno odločilnih dejstvih, ki si ne nasprotujejo in ki ne nasprotujejo izreku, tako da je pritožbeni preizkus omogočen.

6. Trditvam pritožbe, da je sodišče prve stopnje pri svoji odločitvi upoštevalo le navedbe in dokaze tožnika, ni mogoče slediti, saj iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče prve stopnje v zvezi z utemeljenostjo ugovorov tožencev tako glede verjetnosti nedenarne terjatve kot tudi glede verjetnosti obstoja objektivne nevarnosti presojalo trditve in listinske dokaze tožnika kot tudi tožencev ter v 10. točki obrazložitve zaključilo, da na ravni verjetnosti ni moglo slediti trditvam tožencev, prav tako pa pravilno pojasnilo1, da se bo do številnih ugovorov tožencev glede neveljavno sklenjene pogodbe, konkretno in poglobljeno vsebinsko lahko opredelilo šele, ko bo na podlagi izvedenega temeljitega dokaznega postopka lahko ocenilo resničnost trditev strank ter posledično z gotovostjo ocenilo, katera dejstva šteje za dokazana in zakaj ter na podlagi prepričanja odločilo o utemeljenosti tožbenega zahtevka. Pritožbeni očitki o obremenjenosti sklepa z absolutno bistveno kršitvijo postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena v zvezi s 366. členom ZPP ter s 15. členom ZIZ so vsled navedenemu neutemeljeni, zaradi njihove pavšalnosti pa tudi odgovor sodišča druge stopnje ne more biti bolj konkreten.

7. Z izpodbijanim sklepom je bilo odločeno o ugovorih zoper s sklepom z dne 3. 3. 2021 izdano začasno odredbo v zavarovanje nedenarne terjatve, in sicer v zavarovanje terjatve na izstavitev ustrezne zemljiškoknjižne listine za vknjižbo lastninske pravice na nepremičninah ID znak: del stavbe ...-1755-21 in ...-1755-27. Skladno z določbo 272. člena ZIZ izda sodišče začasno odredbo v zavarovanje nedenarne terjatve, če izkaže upnik za verjetno, da terjatev obstoji ali da mu bo terjatev zoper dolžnika nastala, pri tem pa mora za verjetno izkazati tudi eno izmed predpostavk, v konkretnem primeru nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena.

8. Neutemeljene so pritožbene trditve, da sta toženca z listinskimi dokazi s stopnjo verjetnosti izkazala, da nepremičnina ID znak: del stavbe ...-1755-27 ni bila predmet kupoprodajne pogodbe. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da iz pogodbe o posredovanju v prometu z nepremičninami z dne 19. 6. 2020 sicer izhaja, da je predmet prodaje le (solastniški delež) nepremičnine v k.o. ..., ID stavbe 1755, ID dela stavbe 21, vendar pa iz drugih listinskih dokazil (pooblastilo za prodajo nepremičnine z dne 20. 11. 2020, poziv predkupnemu upravičencu z dne 20. 11. 2020, prodajna pogodbe, podpisana s strani tožencev dne 20. 11. 2020, s strani tožnika pa dne 26. 11. 2020 ter dopis družbe G. d.o.o. z dne 11. 12. 2020) izhaja, da je bila predmet pogodbe tudi nepremičnina ID znak ...-1755-27. Pritožbeno sodišče zato sledi razlogom sodišča prve stopnje, da na podlagi predloženih listinskih dokazil obeh pravdnih strank na ravni verjetnosti ni moglo slediti trditvam tožencev, da jima je nepremičnino z ID znakom: del stavbe ...-1755-27 podtaknil nepremičninski posrednik. Ob pavšalnih pritožbenih očitkih o arbitrarnosti zaključka sodišča prve stopnje, da alternativno določeni način plačila kupnine v kupoprodajni pogodbi ne kaže na to, da ne bi šlo za dokončen dogovor, lahko pritožbeno sodišče odgovori le, da pritožbeno zatrjevana arbitrarnost glede tega zaključka, iz razlogov sodišča prve stopnje, ki je utemeljenost ugovora zoper izdano začasno odredbo presojalo glede na trditve in predložene dokaze obeh pravdnih strank, ne izhaja. Ob tem, da iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da so pravdne stranke podpisale kupoprodajno pogodbo, s katero sta toženca tožniku prodala nepremičnini pod ID znakom: del stavbe ...-1755-21 in ...-1755-27, da je v 5. členu kupoprodajne pogodbe sicer že zajeto zemljiškoknjižno dovolilo, vendar pa podpisa tožencev nista notarsko overjena, da je tožnik plačal aro v višini 7.200,00 EUR, toženca pa sta plačala odmerjen davek na promet nepremičnin, aneks št. 1 k prodajni pogodbi z dne 7. 12. 2020 pa ni bil sklenjen, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je neutemeljen ugovor tožencev, da tožnik ni izkazal verjetnosti svoje nedenarne terjatve na izstavitev zemljiškoknjižne listine za navedeni dve nepremičnini.

9. Prav tako neutemeljeno pritožba izpodbija zaključek sodišča prve stopnje o neutemeljenosti ugovorov glede verjetno izkazanega obstoja nevarnosti, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena (prva alineja drugega odstavka 272. člena ZIZ). Iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da sta toženca z dopisom z dne 5. 2. 2021 tožnika obvestila o odstopu od prodajne pogodbe, da sta toženca poslala tožniku obvestilo z dne 24. 2. 2021 o nameravani prodaji nepremičnine ID znak del stavbe ...-1755-21 v deležu 1/3 v zvezi z uveljavljanjem predkupne pravice ter da sta z nepremičnino ID znak del stavbe ...-1755-27 že sklenila prodajno pogodbo z najemnico (drugim kupcem). Pritožbeno izpostavljeni dejstvi, da sta toženca nepremičnino ID znak del stavbe ...-1755-21 pripravljena prodati predkupnemu upravičencu pod novimi pogoji ter da nepremičnina ID znak del stavbe ...-1755-27 nikoli ni bila predmet prodaje, pa zaključek sodišča prve stopnje o neutemeljenosti ugovorov glede izkazane nevarnosti v zvezi z onemogočenostjo oziroma oteženostjo uveljavitve nedenarne terjatve na izstavitev zemljiškoknjižne listine po pogodbi z dne 20. 11. 2020 za navedeni nepremičnini, le še potrjujeta.

10. Glede na navedeno je sodišče druge stopnje pritožbi zavrnilo ter sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP ter 15. člen ZIZ), saj je ugotovilo, da niso podani pritožbeno uveljavljeni razlogi, niti ni zasledilo tistih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti na podlagi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP ter s 15. in 239. členom ZIZ.

11. Odločitev o pritožbenih stroških je v skladu z odločitvijo sodišča prve stopnje o stroških zavarovanja, ki pritožbeno ni bila izpodbijana.

1 Po določbi prvega odstavka 11. člena ZIZ in po določbi 272. člena ZIZ je dokazni standard glede obstoja dejstev, ki utemeljujejo sklep o izpolnjenosti pogojev, zahtevanih za izdajo začasne odredbe, nižji, in sicer zadošča dokazni standard verjetnosti, ki omogoča hitro odločitev o utemeljenosti začasnega sodnega varstva, kar je utemeljeno poudarilo tudi sodišče prve stopnje.