Jedro

Z izpodbijano odločbo v pravice tožnika kot upravičenca do BPP ni bilo poseženo, saj je toženka prošnjama ugodila in tožniku dodelila BPP v zaprošeni obliki in obsegu. Prekoračitev roka za izdajo odločbe, ki predstavlja instrukcijski rok, samo po sebi ne pomeni bistvene kršitve pravil postopka.

Izrek

I.Tožba se zavrže.

II.Tožeča stranka sama trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom in odločbo je organ za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju BPP) odločil, da se zadevi, ki se vodita pod opr. št. Bpp 128/2023 in Bpp 134/2023 združita v skupno obravnavo in odločanje in se zadeva vodi naprej pod opr. št. 128/2023 (I. točka izreka) ter ugodil prošnji prosilca za dodelitev BPP (tožnika v tem postopku) in mu dodelil izredno BPP v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja v postopku pred sodiščem prve stopnje, ki se pred Upravnim sodiščem RS, Zunanji oddelek v Celju, vodi pod opr. št. IV U 57/2023 (II. točka izreka). Za izvajanje BPP je določil odvetnika A. A. (III. točka izreka).

2.Iz obrazložitve odločbe izhaja, da je prosilec 19. 4. 2023 vložil prošnjo za dodelitev BPP, v kateri je kot želeno vrsto, obliko in obseg BPP navedel pravno svetovanje in zastopanje za sestavo in vložitev upravnega spora zaradi odprave odločbe občinskega organa ter predlagal dodelitev odvetnika A. A. iz Celja. Organ za BPP je ugotovil, da prosilec smiselno prosi za dodelitev BPP v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja za sestavo in vložitev tožbe zoper odločbo odločbo Občinske uprave Občine Laško št. 123-363/2022 z dne 22. 2. 2023 v zvezi z odločbo Župana Občine Laško št. 123-363/2022 z dne 17. 4. 2023.

3.Najprej je organ z odločbo Bpp 81/2023-4 z dne 4. 5. 2023 zavrnil prošnjo za BPP kot neutemeljeno, saj je ocenil, da ne izpolnjuje objektivnega pogoja za dodelitev BPP, a je sodišče s sodbo IV U 58/2023-6 z dne 14. 6. 2023 ugodilo tožnikovi tožbi in zadevo vrnilo organu za BPP v ponovni postopek. Organ za BPP je z vpogledom v U-vpisnik ugotovil, da je prosilec zoper izpodbijano odločbo Občine Laško sam vložil tožbo, ki se pred Upravnim sodiščem, Zunanji oddelek v Celju, vodi pod opr. št. IV U 57/2023.

4.Prosilec je 13. 7. 2023 vložil prošnjo za dodelitev za BPP za sestavo in vložitev odgovora na odgovor na tožbo v upravnem sporu IV U 57/2023; zadeva se je vodila pod opr. št. Bpp 134/2023.

5.Na podlagi prvega v zvezi s tretjim odstavkom 130. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) v zvezi z drugim odstavkom 34. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) je organ za BPP prošnjo, ki se vodi pod Bpp 134/2023, in prošnjo, ki se vodi pod Bpp 128/2023, združil v en postopek, ki se vodi pod opr. št. prvo vpisane zadeve, to je Bpp 128/2023, saj se obe nanašata na upravni spor IV U 57/2023 in opirata na isto dejansko stanje in isto pravno podlago ter je organ, ki vodi postopek, stvarno pristojen za vse zadeve.

6.Glede utemeljenosti prošnje je organ ugotovil, da prejema prosilec denarno socialno pomoč, zato se finančni položaj prosilca v postopku dodelitve BPP ne ugotavlja ter je bila njegova prošnja obravnavana kot prošnja za izredno BPP. Prav tako je izpolnjen (objektivni) pogoj iz 24. člena ZBPP, zato je organ ugodil prošnji v obsegu pravnega svetovanja in zastopanja v postopku pred sodiščem prve stopnje. Pri tem je organ izpostavil, da je prosilec sicer prosil za dodelitev BPP za sestavo in vložitev tožbe ter za sestavo in vložitev odgovora na odgovor na tožbo. Vendar pa je organ ocenil, ker je prosilec že vložil laično tožbo v obravnavani zadevi, da je glede na okoliščine primerno in smotrno, da se mu v skladu z drugim odstavkom 28. člena ZBPP dodeli BPP za celoten postopek na prvi stopnji. Tako bo lahko dosežen pričakovani rezultat in bo prosilec glede na dosedanji tek postopka lahko v upravnem sporu ustrezno nadalje zavaroval svoje interese tudi s strokovno pomočjo odvetnika.

7.Tožnik je pri tukajšnjem sodišču vložil tožbo, v kateri je predlagal, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in toženi stranki naloži plačilo stroškov postopka. Tožena stranka naj tudi nosi posledice škode, ki je in bo morebiti še nastala tožniku zaradi njenega nezakonitega ravnanja.

8.V tožbi navaja, da je 19. 4. 2023 zaprosil za BPP za pravni nasvet in sestavo ter vložitev tožbe, ki jo je tožena stranka zavrnila. Zoper odločbo je sprožil upravni spor in s tožbo uspel, kot izhaja iz sodbe IV U 58/2023 z dne 6. 7. 2023. 11. 7. 2023 je vložil vlogo za dodelitev BPP za sestavo in vložitev odgovora na odgovor tožene stranke, ki teče pri naslovnem sodišču pod opr. št. IV U 57/2023. 15 dnevni rok za oddajo odgovora na odgovor je potekel 25. 8. 2023, toženka pa je izpodbijano odločbo z dne 30. 8. 2023 poslala po pošti 1. 9. 2023.

9.V obeh primerih vloženih vlog za dodelitev BPP je tožnik pravdna dejanja opravil sam, saj je neupravičeno ostal brez pravne pomoči za sestavo in vložitev tožbe, glede BPP za odgovor na odgovor pa je toženka odločila po poteku roka, ki mu je bil postavljen. Tožbo vlaga, saj je odločbo, s katero se mu odobri BPP za sestavo in vložitev tožbe ter kasneje za odgovor na odgovor prejel prepozno - prepozno izdana odločba pa pomeni enako, kot če odločba ni izdana.

10.Navaja tudi, da je o dodelitvi BPP odločala ista sodnica C. C., ki je predhodno že odločala o tej zadevi, a je bila odločba Bpp 81/2023 razveljavljena. Sedaj pa je z izpodbijano odločbo (Bpp 128/2023) ista sodnica o isti zadevi odločila drugače. To je v nasprotju s petim odstavkom 70. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), kršena je pravica iz 22. člena Ustave Republike Slovenije in pravica do poštenega sojenja iz prvega odstavka 6. člena Evropske konvencije za človekove pravice, saj sodnik ne sme opravljati sodniške funkcije, če je pred tem sodeloval v predhodnem postopku.

11.Tožnik še navaja, da je s tem, ko je tožena stranka prvič narobe, drugič pa prepozno odločila o dodelitvi BPP, s tem tožniku povzročila škodo, ki je ni dolžan trpeti. Nastala mu je nepopravljiva škoda, saj se je moral v pravdnem postopku zastopati sam, čeprav je ravno toženka v izpodbijani odločbi ugotovila, da mu takšna pomoč pripada. Prepozno izdana odločba šteje enako kot zavrnitvena odločba, samo pritrdilno mnenje pa zavrnitvi nasprotuje. Izpodbijana odločba je nična, saj je v nasprotju sama s sabo in napačna, saj samo sebe zanika s tem, ko je izdana prepozno.

12.Tožena stranka je sodišču posredovala upravni spis, na tožbo ni odgovorila.

13.Tožba ni dovoljena.

14.V skladu s 36. členom Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) mora sodišče najprej preveriti, ali so za vsebinsko obravnavo tožbe izpolnjene procesne predpostavke, opredeljene v 1. do 8. točki prvega odstavka 36. člena ZUS-1. Na to pazi sodišče po uradni dolžnosti ves čas trajanja postopka, kar določa drugi odstavek 36. člena ZUS-1. Če te niso izpolnjene, mora tožbo s sklepom zavreči.

15.Po 6. točki prvega odstavka 36. člena ZUS-1 sodišče tožbo s sklepom zavrže, če je vložena zoper upravni akt, ki očitno ne posega v tožnikovo pravico ali njegovo neposredno, na zakon oprto korist. Glede na te zakonske določbe sodišče v upravnem sporu o tožbi meritorno odloča le, če tožnik izkazuje pravni interes, ki je procesna predpostavka za tožbo v upravnem sporu.

16.Vsakdo, ki v upravnem sporu zahteva varstvo svojih pravic in pravnih koristi, mora ves čas postopka izkazovati svoj pravni interes. Pravni interes pa je izkazan, če si z vložitvijo tožbe v upravnem sporu tožnik lahko izboljša svoj pravni položaj.1 To pomeni, da mora kot verjetno izkazati, da bi ugoditev njegovi zahtevi pomenila zanj določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogel doseči oziroma da bi si v primeru ugoditve tožbi izboljšal svoj pravni položaj. Kadar pa si stranka ne more več izboljšati svojega pravnega položaja, preneha tudi pravovarstvena potreba za odločanje v upravnem sporu.

17.Sodišče ugotavlja, da z izpodbijano odločbo v pravice tožnika kot upravičenca do BPP ni bilo poseženo.

18.Iz izpodbijanega akta in tožbenih navedb, ki jim tožena stranka ne nasprotuje ter jih potrjujejo podatki upravnega spisa v tej zadevi, izhaja, da je tožnik prosil za dodelitev BPP, in sicer (1.) 19. 4. 2023 v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja za sestavo in vložitev tožbe zoper odločbo Občinske uprave Občine Laško št. 123-363/2022 z dne 22. 2. 2023 v zvezi z odločbo Župana Občine Laško št. 123-363/2022 z dne 17. 4. 2023 - kar je organ vodil v prvotnem postopku pod opr. št. Bpp 81/2023, v ponovnem postopku pa pod opr. št. Bpp 128/2023 ter (2.) 13. 7. 2023 za sestavo in vložitev odgovora na odgovor na tožbo v upravnem sporu IV U 57/2023 (ki je v teku na podlagi tožbe, ki jo je vložil tožnik sam zoper odločbo Občinske uprave Občine Laško št. 123-363/2022 z dne 22. 2. 2023 v zvezi z odločbo Župana Občine Laško št. 123-363/2022 z dne 17. 4. 2023) - kar je organ vodil pod opr. št. Bpp 134/2023.

19.Z izpodbijano odločbo je tožena stranka (potem ko je v I. točki izreka obe BPP zadevi združila, tako da se zadeva naprej vodi pod opr. št. Bpp 128/2023, čemur tožnik konkretno ne nasprotuje) obema prošnjama ugodila in tožniku dodelila BPP v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja v postopku pred sodiščem prve stopnje, ki se pred Upravnim sodiščem, Zunanji oddelek v Celju, vodi pod opr. št. IV U 57/2023.

20.Tožnik trdi, da je izpodbijano odločbo BPP prejel prepozno in je pravdna dejanja, za katera je zaprosil za BPP, tožnik opravil sam, zato izpodbijano odločitev razume kot zavrnitev njegovih prošenj za BPP. Takšno razumevanje nima podlage v izpodbijani odločbi.

21.Tožnik je na podlagi izpodbijane odločbe upravičen do BPP v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja v postopku pred sodiščem prve stopnje, ki se pred Upravnim sodiščem RS, Zunanji oddelek v Celju, vodi pod opr. št. IV U 57/2023, kar zajema vse oblike oz. obseg BPP, za katere je kot prosilec zaprosil.

22.Pri tem je upoštevati, da po drugem odstavku 11. člena ZBPP dodeljena BPP zajema tiste stroške sodnega postopka, ki so nastali po dnevu vložitve prošnje za dodelitev BPP ter plačilo za dejanja pravne pomoči, ki do dneva vložitve prošnje za dodelitev BPP še niso bila opravljena.

23.Tudi prekoračitev roka za izdajo odločbe, ki predstavlja instrukcijski rok, samo po sebi ne pomeni bistvene kršitve pravil postopka. Ima pa stranka v primeru, da o njeni vlogi ni odločeno v zakonskem roku, možnost vložiti tožbo v upravnem sporu zaradi molka skladno z 28. členom ZUS-1.

24.Poleg tega velja, da vročitev odločbe o odobritvi BPP po izteku rokov za opravo pravnega dejanja, za katerega je bila BPP odobrena, lahko predstavlja upravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje.

25.Po obrazloženem izpodbijana odločba očitno ne posega v njegovo pravico ali v njegovo neposredno, na zakon oprto osebno korist, torej si svojega položaja s tožbo tožnik ne more izboljšati, zato je sodišče na podlagi 6. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 tožbo zavrglo.

26.Sodišče glede tožbenih očitkov, da je ista sodnica odločala tako v predhodnem postopku Bpp 81/2023 in sedaj v ponovljenem postopku Bpp 128/2023 pojasnjuje, da skladno s tretjim odstavkom 2. člena ZBPP odloča o dodelitvi BPP predsednik okrožnega sodišča oziroma predsednik specializiranega sodišča prve stopnje, zato je o tožnikovi prošnji za dodelitev BPP pravilno (obakrat) odločala predsednica Upravnega sodišča RS.

27.Pristojni organ za BPP postopa, če ZBPP ne določa drugače, po zakonu, ki ureja splošni upravni postopek (34. člen ZBPP). V zadevi odločanja o dodelitvi BPP torej ne gre za sodno odločanje, temveč za odločanje, ki je del upravnih zadev in postopka na sodišču. Tako je v postopku za dodelitev BPP ista sodnica v funkciji predsednice sodišče (obakrat) odločala v upravnem postopku na prvi stopnji. O zakonitosti prve odločitve Bpp 81/2023 pa je odločala višja sodnica Zunanjega oddelka v Celju v zadevi IV U 58/2023 in ne predsednica sodišča sama. To pa pomeni, da ne gre za kršitev pravil pravdnega postopka oz. postopka upravnega spora - konkretno 5. točke 70. člena ZPP, po kateri sodnik ne sme opravljati sodniške funkcije, če je v isti zadevi sodeloval v postopku pred nižjim sodiščem, kot neutemeljeno trdi tožnik, saj ne gre za odločanje v sodnem postopku (ne pravdnem postopku ne v postopku upravnega spora). Prav tako pa ne gre za kršitev določil o izločitvenih razlogov po ZUP, ki v 35. členu določa (med drugim), da predstojnik ne sme odločati ali opravljati posameznih dejanj v postopku, če je bil udeležen v postopku na prvi stopnji ali je sodeloval pri odločanju (4. alineja).

28.Glede na to, da je sodišče tožbo zoper izpodbijano odločbo zavrglo, ni podlage, da bi sodišče v upravnem sporu obravnavalo tožbeni zahtevek za povračilo škode. V skladu s prvim odstavkom 67. člena ZUS-1 namreč sodišče v upravnem sporu odloči o tožnikovem zahtevku, da se mu povrne (z izpodbijanim aktom nastala) škoda, le s sodbo, s katero odloči o pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnika po 65. členu ZUS-1. V obravnavanem primeru pa ni sprejelo takšne odločitve, saj je tožba zavržena.

29.Sodišče v navedeni zadevi ni opravilo glavne obravnave ter izvajalo dokazov, kot je to predlagal tožnik v tožbi, ker glede na navedeno niso podane procesne predpostavke za vsebinsko obravnavo tožbe.

30.Odločitev o stroških v temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem med drugim, če sodišče tožbo zavrže, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.

-------------------------------

1Primerjaj odločitve Vrhovnega sodišča RS: sklep I Up 121/2018 z dne 17. 10. 2018, sklep I Up 161/2018 z dne 23. 1. 2019, sklep I Up 86/2021 z dne 30. 3. 2022, sklep I Up 172/2017 z dne 6. 9. 2017 in drugi.

2S prvo odločbo Bpp 81/2023-4 z dne 4. 5. 2023 je organ zavrnil tožnikovo prošnjo, a je bilo s sodbo IV U 58/2023-6 z dne 14. 6. 2023 tožbi ugodeno, izpodbijana odločba odpravljena ter zadeva vrnjena v ponovno odločanje.

3Tako sklep Vrhovnega sodišča RS II DoR 122/2016 z dne 17. 11. 2016 in drugi.

Zveza

Zakon o upravnem sporu (2006) - ZUS-1 - člen 36, 36/1, 36/1-6

Pridruženi dokumenti

Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.