Jedro

Za nadaljevanje nepravdnega postopka, ki je bil prekinjen zaradi smrti nasprotnega udeleženca, zadostuje za poziv sodišča dedičem, da prevzamejo nepravdni postopek, že vednost sodišča o tem, kdo so zapustnikova vdova in zapustnikovi otroci, ki so njegovi zakoniti dediči in ni potrebno, da bi bili kot dediči tudi ugotovljeni s pravnomočnim sklepom o dedovanju.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je Okrajno sodišče v Ljubljani ugotovilo, da je postopek v tej nepravdni zadevi prekinjen od 22.5.1999 in je pozvalo dediče po pokojnem zapustniku L. K. in sicer zapustnikovo vdovo B. K., zapustnikovo hčer M. V., zapustnikovo hčer M. L. in sina M. K., da prevzamejo nepravdni postopek. Svojo odločitev je oprlo na določbo 205. in 208. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Zoper tak sklep se je pritožila nasprotna udeleženka B. K.. V pritožbi navaja, da je nadaljevanje nepravdnega postopka preuranjeno, ker Okrajno sodišče v Ljubljani še ni opravilo zapuščinske razprave za pokojnim L. K.. Šele ko bo končan zapuščinski postopek, bo znano, kdo bo dejansko prevzel njegovo nepremičnino v Ljubljani in kdo bo o njej odločal in tudi prevzel predmetno nepravdno zadevo. Dejanski pravni naslednik nepremičnine, ki se obravnava, trenutno še ni znan, samo predvidevanje o tem pa ni zadosten pogoj za urejanje tako občutljivih stvari kot so lastninska razmerja. Predlaga, da njeni pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi. Pritožba ni utemeljena. Ker je nasprotni udeleženec L. K. umrl, je sodišče prve stopnje pravilno na podlagi 1. točke prvega odstavka 205. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) prekinilo postopek. Sodišče prve stopnje je na podlagi podatkov v zapuščinskem spisu, opr. št. II D 619/99 ugotovilo, zlasti iz smrtovnice, da je B. K. vdova, ostali pa so otroci pokojnega L. K.. Glede na Zakon o dedovanju (ZD) so tako vdova, kot tudi otroci, zakoniti dediči po njem. Po 132. členu ZD preide pokojnikova zapuščina po samem zakonu na njegove dediče v trenutku njegove smrti. Dediči tako vstopajo v vsa zapustnikova pravna razmerja, razen strogo osebnih, med drugim tudi v procesna razmerja. S smrtjo zapustnika postanejo dediči tudi stranke v procesu pod resulutivnim pogojem, da se ne bodo odpovedali dediščini. Ker so torej dediči znani, jih je sodišče prve stopnje v skladu z določbo 208. člena pozvalo, da vstopijo v že začeti nepravdni postopek. Odločitev sodišča prve stopnje zato ni preuranjena, saj določba prvega odstavka 208. člena ZPP ne pogojuje pravnomočno končanega zapuščinskega postopka, ampak zanj zadostuje že vedenje sodišča o dedičih in seznanitev le-teh s pozivom, da prevzamejo postopek. Kdo konkretno bo lastnik nepremičnine, v zvezi s katero teče ta nepravdni postopek, zaenkrat ne more biti odločilno, pritožnica pa tudi ne trdi, da bi se kdo od pozvanih dedičev dedovanju že odpovedal. Njeno pritožbo je zato pritožbeno sodišče kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo na podlagi 2. točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku.