Jedro

Tožnik ni vložil tožbe v zakonitem roku 15 dni v skladu s pravnim poukom na pismenem obvestilu o zavrnitvi njegovega ugovora, zato je prvostopenjsko sodišče pravilno zavrglo njegovo tožbo kot prepozno.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Tožnik sam trpi svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je prvostopno sodišče zavrglo tožnikovo tožbo z dne 11.10.1991, s katero je izpodbijal sklep direktorja tožene stranke z dne 13.3.1991 o prenehanju delovnega razmerja zaradi opredelitve tožnika za trajni presežek in uveljavljal neprekinjene pravice iz delovnega razmerja pri toženi stranki. Pri tem je ugotavljalo, da je zoper navedeni sklep tožnik pravnočano ugovarjal, delavski svet, kot pristojni drugostopni organ, pa je dne 30.7.1991 njegov ugovor zavrnil. O zavrnitvi ugovora je bil tožnik obveščen dne 3.8.1991 s pismenim obvestilom z dne 30.7.1991, ki je imelo pravilni pravni pouk o možnosti vložitve tožbe v 15-ih dneh. Ker tožnik tožbe ni vložil v tem roku in ker tudi ni izkazano, da bi ga tožena stranka zavedla, da ta rok ne velja, njegova tožba ni bila dopustna.

Zoper gornji sklep se pritožuje tožnik zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava in predlaga njegovo spremembo oz. razveljavitev. Pri tem graja dokazno oceno sodišča prve stopnje, ki je ugotavljalo, da ni izkazano, da mu je tožena stranka zagotavljala, da mu bo o zavrnitvi ugovora izdana še dodatna odločba, saj ni logično, da bi sicer tožnik odlašal z vložitvijo tožbe zoper odločitev tožene stranke, s katero ni soglašal. Po vložitvi pritožbe je bil nad toženo stranko začet stečajni postopek, zaradi česar je bil postopek v tej zadevi prekinjen. Po prerekanju tožnikove terjatve v stečajnem postopku je prvostopno sodišče na predlog tožnika dne 19.2.1999 izdalo sklep o nadaljevanju postopka, tako da je bilo potrebno o tožnikovi pritožbi odločiti.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče soglaša z vsebino in razlogi izpodbijanega sklepa, ki ga je prvostopno sodišče izdalo na podlagi dovolj popolno in pravilno ugotovljenega dejanskega stanja in ob pravilni uporabi materialnega prava, pri tem pa pritožbeno sodišče v postopku na prvi stopnji tudi ni zasledilo absolutno bistvenih kršitev postopka, na katere ob obravnavi pritožbe pazi po uradni dolžnosti.

Ob povsem jasni vsebini pismenega obvestila o sklepu delavskega sveta z dne 30.7.1991, da je bil tožnikov ugovor z dne 28.3.1991 zoper sklep direktorja o opredelitvi tožnika za trajni presežek s posledičnim prenehanjem delovnega razmerja zavrnjen in ob pravilnem pravnem pouku na tem obvestilo, tožnik ni mogel izkazati, da bi tožena stranka od tega pravnega pouka izrecno odstopila oz. da bi tožnika zavajala, da mu bo o zavrnitvi njegovega ugovora izdana še dodatna odločba, na podlagi katere bi imel tožnik še dodatni rok za vložitev tožbe. Na podlagi izvedenih dokazov je prvostopno sodišče sprejelo pravilni dokazni zaključek, da s strani tožene stranke tožniku ni bil zagotovljen drugačni rok za vložitev tožbe, kot je izhajal iz pravnega pouka pismenega obvestila o dokončnem sklepu z dne 30.7.1991. Ker tožnik tožbe v tej zadevi ni vložil v zakonitem 15-dnevnem roku iz tega pravnega pouka, temveč šele več kot mesec dni kasneje je zamudil rok za vložitev tožbe iz 1. odst. 83. člena ZTPDR.

Tako je prvostopno sodišče z izpodbijanim sklepom, v skladu s 1. odst. 282. člena ZPP, njegovo tožbo utemeljeno kot prepozno zavrglo.

Glede na povedano tožnik s svojo pritožbo ni mogel uspeti. Ob takem izidu pritožbenega postopka tožnik sam trpi svoje pritožbene stroške.