Jedro

Za utemeljenost predloga za vrnitev v prejšnje stanje je odločilna opravičljiva zamuda pravnega dejanja, ki se je pripetila stranki, ne pa zatrjevana napaka pri vročanju sodnih pisanj. Če vročitev sodnega pisanja ni bila pravilno opravljena, vrnitev v prejšnje stanje ni institut, s katerim bi stranka to kršitev lahko uveljavljala, pač pa mora uporabiti pravna sredstva, ki so ji na voljo zaradi napačne vročitve in s tem onemogočitve sodelovanja v postopku.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka krije sama svoje stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog za vrnitev v prejšnje stanje z dne 1. 7. 2022. 2. Zoper sklep se pritožuje toženka. Uveljavlja pritožbene razloge kršitve določb postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi in ugodi predlogu za vrnitev v prejšnje stanje. Prereka zaključek sodišča prve stopnje, da je bil predlog za vrnitev v prejšnje stanje vložen prepozno. Navaja, da je rok za plačilo sodne takse tekel od prejema sklepa z dne 12. 4. 2022 in ne od plačilnega naloga z dne 6. 7. 2021, kot je zmotno zaključilo sodišče prve stopnje. Toženka je namreč po plačilnem nalogu z dne 6. 7. 2021 vložila predlog za oprostitev, odlog in obročno plačilo sodne takse, o katerem je bilo dokončno odločeno s sklepom z dne 12. 4. 2022, s katerim ni uspela. Zato je rok za plačilo sodne takse tekel od prejema tega sklepa dalje in za ta rok je toženka predlagala vrnitev v prejšnje stanje. Za prejem tega sklepa pa je izvedela šele 20. 6. 2022, zato je predlog za vrnitev v prejšnje stanje podan pravočasno.

3. Tožnica v odgovoru na pritožbo pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo kot neutemeljeno zavrne in potrdi izpodbijani sklep. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom predlog za vrnitev v prejšnje stanje z dne 1. 7. 2022 (ki ga je toženka vložila zaradi zamude roka za plačilo sodne takse za pritožbo zoper sodbo z dne 17. 5. 2021) zavrglo kot prepozen. Predlog za vrnitev v prejšnje stanje se mora vložiti v petnajstih dneh od dneva, ko je prenehal vzrok, zaradi katerega je stranka zamudila narok ali rok; če je stranka šele pozneje zvedela za zamudo, pa od dneva, ko je za to zvedela. Po šestih mesecih od dneva zamude se ne more več zahtevati vrnitev v prejšnje stanje (drugi in tretji odstavek 117. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP; Ur. l. RS, št. 26/1999 in nasl.).

6. Sodišče prve stopnje je obrazložilo, da se je petnajstdnevni rok za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje iztekel 8. 9. 2021 (to je po poteku petnajstdnevnega roka za plačilo sodne takse, določenega v plačilnem nalogu z dne 6. 7. 2021, ki se je iztekel 24. 8. 2021); šestmesečni rok za vložitev predloga pa se je po obrazložitvi sodišča prve stopnje iztekel 25. 2. 2022. Pritožba sicer utemeljeno navaja, da je navedeno stališče sodišča prve stopnje napačno. Toženka je namreč v zvezi z v plačilnem nalogu z dne 6. 7. 2021 odmerjeno sodno takso za pritožbo zoper sodbo z dne 17. 5. 2021 vložila predlog za oprostitev ali odlog ali obročno plačilo sodne takse, o katerem je bilo pravnomočno odločeno šele s sklepom pritožbenega sodišča Pdp 205/2022 z dne 12. 4. 2022. Toženka s predlogom za oprostitev ali odlog ali obročno plačilo sodne takse ni uspela. Zato je petnajstdnevni rok za plačilo sodne takse lahko pričel teči šele od vročitve navedenega sklepa pritožbenega sodišča Pdp 205/2022 z dne 12. 4. 2022 dalje. Prav v zvezi s slednjim sklepom pa je toženka predlagala vrnitev v prejšnje stanje, saj trdi, da se je z vročitvijo sklepa pritožbenega sodišča Pdp 205/2022 z dne 12. 4. 2022 seznanila šele z vročitvijo sklepa sodišča prve stopnje z dne 2. 6. 2022 (s katerim je sodišče prve stopnje prav zaradi neplačila sodne takse štelo njeno pritožbo zoper sodbo za umaknjeno).

7. Glede na toženkine trditve, da se je z njeno obveznostjo plačila sodne takse (v zvezi s pravnomočno zavrnitvijo njenega predloga za oprostitev ali odlog ali obročno plačilo sodne takse) oziroma s sklepom pritožbenega sodišča Pdp 205/2022 z dne 12. 4. 2022 seznanila šele z vročitvijo sklepa sodišča prve stopnje z dne 2. 6. 2022, bi bil njen predlog za vrnitev v prejšnje stanje pravočasen, saj je v tem primeru vložen tako v subjektivnem kot v objektivnem roku iz 117. člena ZPP.

8. Vendar pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da toženka po vsebini sploh ne uveljavlja vrnitve v prejšnje stanje. Toženka namreč predlog za vrnitev v prejšnje stanje (zaradi zamude roka za plačilo sodne takse za pritožbo zoper sodbo) utemeljuje z navedbami, da ni prejela sklepa pritožbenega sodišča Pdp 205/2022 z dne 12. 4. 2022, oziroma da ji to pisanje ni bilo puščeno v poštnem nabiralniku in da zato ni plačala sodne takse za pritožbo zoper sodbo.

9. Iz določila prvega odstavka 116. člena ZPP izhaja, da sodišče dovoli vrnitev v prejšnje stanje, če spozna, da je stranka iz upravičenega razloga zamudila rok za kakšno pravno dejanje. Za utemeljenost predloga za vrnitev v prejšnje stanje je torej odločilna opravičljiva zamuda pravnega dejanja, ki se je pripetila stranki, ne pa zatrjevana napaka pri vročanju sodnih pisanj, kar je pravilno obrazložilo že sodišče prve stopnje. Če vročitev sodnega pisanja ni bila pravilno opravljena, vrnitev v prejšnje stanje ni institut, s katerim bi stranka to kršitev lahko uveljavljala, pač pa mora uporabiti pravna sredstva, ki so ji na voljo zaradi napačne vročitve in s tem onemogočitve sodelovanja v postopku. Uveljavljanje kršitve pravil vročanja torej ni razlog za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje, ampak je treba tako kršitev uveljavljati s pritožbo, ki jo je toženka zoper sklep z dne 2. 6. 2022 tudi vložila. Navedbe, s katerimi toženka utemeljuje predlog za vrnitev v prejšnje stanje, bodo torej predmet presoje sodišča ob obravnavi njene pritožbe z dne 1. 7. 2022 zoper sklep sodišča prve stopnje z dne 2. 6. 2022. 10. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP).

11. Tožnica krije sama svoje stroške odgovora na pritožbo, saj ta ni pripomogel k odločitvi pritožbenega sodišča (prvi odstavek 155. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).