Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Zaradi pomanjkanja procesne legitimacije je nedopustna tožba, ki jo vloži oseba, ki s tožbo ne zahteva varstva svojih pravic ampak varstvo pravic tretje osebe. Procesna legitimacija je procesna predpostavka in če ta ni izpolnjena, sodišče tožbo zavrže. Tožnik je vložil tožbo, s katero je zahteval ugotovitev obstoja delovnega razmerja druge osebe, zakonitost zaposlitve druge osebe na razpisu v spornem letu in zakonitost zasedbe delovnega mesta druge osebe. Ker ne obstaja pravica zahtevati varstva tujih pravic, temveč zgolj svojih pravic, je treba tožnikovo tožbo zaradi pomanjkanja procesne legitimacije zavreči.
Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom tožbo z dne 7. 9. 2012 zavrglo.
Zoper navedeni sklep vlaga tožnik laično pritožbo in v njej navaja, da je razlog za zavrženje izostanek pravnega interesa ugotovitve obstoja delovnega razmerja. Ker je bila sodna taksa za tožbo plačana, je torej tožba sposobna za obravnavo. Zahtevek za ugotovitev obstoja delovnega razmerja sklenjenega na razpisu izbranih kandidatk je tesno vezan na ugotovitev ničnosti pogodbe o zaposlitvi teh kandidatk. Tak zahtevek sicer pomeni uradno dolžnost sodišča in se ga sme postaviti, kandidatu na razpisu pa ni potrebno izkazovati pravnega interesa. Iz podatkov v tožbi je jasno, da pogodba o zaposlitvi ni zakonito sklenjena, ker je kandidatka A.A. na razpisu zavrnjena, je pa zaposlena. Že dejstvo, da je A.A. na razpisu zavrnjena in zaposlena, nakazuje na protipravnosti in na uporabo KZ-1. Obvestilo, ki ga je izdala tožena stranka, da nihče ni izbran, je lažno. Izbrana kandidatka A.A. v času razpisa ni imela univerzitetne izobrazbe, niti strokovnega izpita. V zadevi gre za diskriminacijo invalidov z omejitvijo enake kandidature na delovno mesto, kar je dodaten razlog za absolutno ničnost izpodbijanega sklepa.
Pritožba ni utemeljena.
Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v mejah uveljavljenih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z določbo 1. odstavka 366. člena v zvezi z določbo 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določbo postopka, navedene v citirani določbi in na pravilno uporabo materialnega prava Iz listin v spisu je razvidno, da je tožnik vložil tožbo dne 7. 9. 2012, s katero je zahteval ugotovitev obstoja delovnega razmerja A.A., zakonitost zaposlitve B.B. na razpisu v letu 2010 in zakonitost zasedbe delovnega mesta v času od 31. 8. 2012 do zaposlitve A.A.. Glede na tako postavljen zahtevek tožnika je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je pravica do sodnega varstva omejena in da ne obstaja pravica zahtevati varstva tujih pravic, temveč zgolj svojih pravic, zato je zaradi pomanjkanja procesne legitimacije tožbo zavrglo.
Zmotno pritožba zatrjuje, da je zahtevek za ugotovitev obstoja sklenjenega delovnega razmerja na razpisu izbranih kandidatk tesno vezan na ugotovitev ničnosti pogodb o zaposlitvi teh kandidatk. Ustava RS v 23. členu vsakomur zagotavlja pravico, da bo sodišče odločalo o njegovih pravicah (in obveznostih). Že iz Ustave je s tem razvidno, da je pravica do sodnega varstva omejena in da ne obstaja ustavna pravica zahtevati varstvo tujih pravic, ustava ne zagotavlja pravice do actio popularis. V ureditvi civilnega pravdnega postopka se ta ustavna omejitev pravice do sodnega varstva zgolj na zagotovitev varstva svojih pravic, izraža skozi procesno predpostavko procesne legitimacije. Zaradi pomanjkanja procesne legitimacije je zato nedopustna tožba, ki jo vloži oseba, ki s tožbo ne zahteva varstva svojih pravic ampak varstvo pravic tretje osebe. Procesna legitimacija je procesna predpostavka in če ta ni izpolnjena, sodišče tožbo zavrže(1). Ker tožnik s tožbo zahteva ugotovitev obstoja delovnega razmerja, zakonitost zaposlitve in zakonitost zasedbe delovnega mesta za tretji osebi (A.A. in B.B.), je sodišče prve stopnje tožbo pravilno zavrglo.
Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo tožnika kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).
Op. št. (1): Glej A. Galič, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 1. knjiga, str. 313 in 314.