Razkritje zdravstvene dokumentacije strokovni komisiji Inštituta za socialno varstvo ter drugim udeležencem v postopku odločanja o pravici do osebne asistence

Datum

13.05.2024

Številka

07121-1/2024/571

Kategorije

Zdravstveni osebni podatki, Postopki na centrih za socialno delo, Upravni postopki, Pravne podlage

Pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo dne 5. 5. 2024 prejeli vaše zaprosilo za mnenje o tem, ali je ustrezno, da so CSD, ministrstvo, pristojno za delo, člani strokovne komisije ter Inštitut za socialno varstvo (v nadaljevanju Inštitut) pridobili vašo zdravstveno dokumentacijo in dokumentacijo iz postopka pred ZPIZ (odločanje o invalidnosti, upokojitvi in denarnih pravicah) pri odločanju o pravici do osebne asistence. Člani komisije so laiki, niso zdravniki in tudi niso zapriseženi, ter odločajo subjektivno, brez postavljenih kriterijev. Poleg tega, da vas skrbi izmenjava zdravstvene dokumentacije, vas skrbi tudi, kako bo pri odločanju o pravici do dolgotrajne oskrbe, če bo pri tem sodeloval isti inštitut. Kot 100% invalid ste uporabnik osebne asistence. Pravico so vam kasneje omejili. Zoper odločitev ste vložili ustrezna pravna sredstva.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba), 76. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov na področju obravnavanja kaznivih dejanj (ZVOPOKD) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

Uvodoma še pojasnjujemo:

da se IP lahko dokončno opredeljuje do konkretnih primerov obdelave osebnih podatkov le v nadzornih postopkih,

da IP ni pristojen za presojanje strokovnosti dela članov strokovne komisije in

da IP ni pristojen za presojanje ustavnopravne skladnosti in siceršnje ustreznosti obstoječe zakonodaje s področja osebne asistence, dolgotrajne oskrbe ali varstva invalidov.

1.CSD je na podlagi Zakona o osebni asistenci (ZOA) in Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) upravičen od vlagatelja pridobiti tudi zdravstveno dokumentacijo z vsebino in v obsegu, ki je potreben za presojo potrebe po osebni asistenci, njenega obsega in vsebine, kar vključuje predhodno odločanje o uporabnikovi vlogi, postopek s pridobivanjem izvedenskega mnenja s strani strokovne komisije pri Inštitutu in končno odločanje o pravici uporabnika.

2.Do zdravstvene dokumentacije, ki je bila predložena CSD so za potrebe priprave strokovnega mnenja upravičeni tudi imenovani člani strokovne komisije pri Inštitutu, kar velja ne glede na njihovo siceršnje poklicno področje.

3.Do celotnega dokumentarnega gradiva iz postopka odločanja pred CSD je upravičeno tudi pristojno ministrstvo, če odloča o uporabnikovi pritožbi ali drugem pravnem sredstvu po ZUP. Enako velja za katerokoli sodišče, če v zvezi s tem odloča v nekem sodnem postopku.

4.Glede dolgotrajne oskrbe niste postavili konkretnega vprašanja, zato na splošno pojasnjujemo, da ima na podlagi Zakona o dolgotrajni oskrbi (ZDOsk-1) Inštitut začasno podlago za pridobivanje nekaterih podatkov o upravičencih do primerljivih storitev (126. člen) in podlago za dostop do določenih podatkov za določene namene iz centralne zbirke podatkov, ko bo ta vzpostavljena (92. in 95. člen ZDOsk-1).

O b r a z l o ž i t e v:

Vsaka obdelava osebnih podatkov mora imeti pravno podlago. Za podatke o zdravstvenem stanju so splošne podlage določene v 9. členu Splošne uredbe. V skladu z (b) točko prvega odstavka 9. člena Splošne uredbe je obdelava osebnih podatkov dopustna, če je potrebna za namene izpolnjevanja obveznosti in izvajanja posebnih pravic upravljavca ali posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, na področju delovnega prava ter prava socialne varnosti in socialnega varstva, če to dovoljuje pravo Unije ali pravo države članice. Tudi v skladu s (h) točko je obdelava dopustna, če je potrebna za namene preventivne medicine ali medicine dela, oceno delovne sposobnosti zaposlenega, zdravstveno diagnozo, zagotovitev zdravstvene ali socialne oskrbe ali zdravljenja ali upravljanje sistemov in storitev zdravstvenega ali socialnega varstva na podlagi prava Unije ali prava države. Področje osebne asistence spada na področje socialnega varstva. Obe splošni pravni podlagi se navezujeta na državno zakonodajo v RS. V obravnavanem primeru ustrezno zakonodajo predstavljata zlasti Zakon o osebni asistenci (ZOA) v kombinaciji s Pravilnikom o osebni asistenci in Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP), na splošno pa tudi Zakon o socialnem varstvu (ZSV).

Če bi kateri od udeležencev (pravna oseba ali posameznik) v konkretnih postopkih odločanja o pravici do osebne asistence osebne podatke uporabnika pridobil mimo ZOA, Pravilnika, ZUP in ZSV, ali če bi uporabnikove osebne podatke razkril tretji neupravičeni osebi (torej brez pravne podlage), bi šlo za kršitev varstva osebnih podatkov. V tem primeru bi IP lahko vodil ustrezni nadzorni postopek, če bi o tem prejel prijavo ali se na drug način seznanil s konkretno kršitvijo.

2. (Centri za socialno delo)

ZOA v prvem odstavku 20. člena določa, da mora vloga uporabnika (vlagatelja) med drugim vsebovati:

- dokazila o stopnji in vrsti invalidnosti;

- zdravstveno dokumentacijo o vrsti in stopnji invalidnosti, zdravstvenem stanju vlagatelja ter uporabi medicinsko-tehničnih pripomočkov in drugo dokumentacijo, ki dokazuje vlagateljevo potrebo po osebni asistenci;

- navedbo o potrebi po storitvah osebne asistence pri opravljanju aktivnosti, povezanih z neodvisnim osebnim in družinskim življenjem itd.

Ker o vlogi odloča CSD (najprej se izvede predhodno odločanje, po prejemu mnenja strokovne komisije inštituta pa še končno odločanje v upravnem postopku), je ta na podlagi ZOA upravičen do seznanitve z zdravstveno dokumentacijo in informacijami o zdravstvenem stanju, ki jih navede uporabnik. Ker v postopku odločanja sodeluje tudi zunanja strokovna komisija kot izvedenski organ, je tudi ta upravičena do seznanitve.

3. (strokovna komisija)

Strokovna komisija pri Inštitutu ima pravno podlago za seznanitev z zdravstveno dokumentacijo v četrtem in petem odstavku 20. člena ZOA, iz katerih izhaja, da kadar pristojni CSD ugotovi, da so izpolnjeni pogoji za dodelitev pravice do osebne asistence, dvočlanska strokovna komisija Inštituta poda mnenje o obsegu ur in vrsti storitev osebne asistence; na podlagi mnenja komisije pristojni CSD izda odločbo o pravici do osebne asistence, v kateri določi obseg in vrsto storitev osebne asistence. V skladu z 21. členom ZOA je strokovna komisija izvedenski organ. Če je torej komisija ustrezno imenovana in če njeni člani izpolnjujejo predpisane pogoje, je po zakonu upravičena do pregleda vse dokumentacije, ki jo predloži CSD in je potrebna za pripravo mnenja o številu ur in vsebini osebne asistence. ZOA in Pravilnik ne določata pogoja, da bi morali biti člani zdravniki ali, da bi morali biti »zapriseženi«. V vsakem primeru pa velja, da jih veže dolžnost varovanja poklicne skrivnosti po ZSV (93. člen).

4. (ministrstvo in sodišče)

Če pristojno ministrstvo odloča o pritožbi uporabnika (torej kot drugostopenjski organ), je upravičeno do celotnega dokumentarnega gradiva iz postopka pred CSD, in sicer na podlagi določb ZUP – zlasti 34.a, 139. in 245. člena. Sodišče je do relevantnega dokumentarnega gradiva upravičeno na podlagi Zakona o upravnem sporu, če gre za Upravno sodišče RS, ter na podlagi Zakona o delovnih in socialnih sodiščih in Zakona o pravdnem postopku, če gre za Delovno in socialno sodišče, seveda pod pogojem, da je v teku nek sodni postopek z obravnavanega področja.

5. (dolgotrajna oskrba)

Po 126. členu Zakona o dolgotrajni oskrbi (ZDOsk-1) je Inštitut (IRSSV) začasno (do vzpostavitve centralnega informacijskega sistema) upravičen pridobivati naslednje podatke o upravičencih do primerljivih storitev oziroma prejemkov:

- EMŠO;

- osebno ime;

- naslov začasnega in stalnega prebivališča;

- naziv izvajalca storitev;

- primerljiva storitev, ki jo oseba prejema;

- dodatek za pomoč in postrežbo, ki ga oseba prejema.

V skladu z 92. in 95. členom ZDOsk-1 ima Inštitut podlago za pridobivanje določenih osebnih podatkov iz »informatizirane centralne zbirke podatkov, ki zajema pravice do dolgotrajne oskrbe« pri pristojnem ministrstvu, in sicer, ko bo ta vzpostavljena. Podatki, ki se v tej zbirki vodijo so našteti v 91. členu ZDOsk-1.

Lepo vas pozdravljamo,

Pripravil:

dr. Urban Brulc, univ. dipl. prav., samostojni svetovalec IP

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav., informacijska pooblaščenka