Jedro

Obseg pooblastil pooblaščenca po zaposlitvi je odvisen od njegovega delovnega področja. Morebitne omejitve pooblastil pooblaščenca po zaposlitvi so načeloma interne narave, veljajo torej v notranjem razmerju med pooblaščencem in njegovim pooblastiteljem, ne pa tudi v razmerju do tretjih oseb.

Izrek

Revizija se zavrne.

Tožena stranka krije sama svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku za plačilo 26.809,58 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi ob istočasni zavezi tožeče stranke, da toženi stranki prepusti dve izdelani ločeni komori, skupaj z dokumentacijo. Zavrnilo je tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine zaradi okrnitve ugleda in dobrega imena tožeče stranke in odločilo o pravdnih stroških. Sodišče druge stopnje je v izpodbijanem delu prvostopenjsko sodbo potrdilo.

2. Zoper sodbo sodišča druge stopnje tožena stranka vlaga revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da revizijsko sodišče reviziji ugodi in sodbi sodišč prve in druge stopnje spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne.

3. Revizija je bila vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in tožeči stranki, ki na revizijo ni odgovorila.

4. Pred sodiščem prve stopnje se je postopek končal pred uveljavitvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP-D), zato se na podlagi drugega odstavka njegovega 130. člena postopek nadaljuje po določbah Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), kakršen je veljal pred uveljavitvijo novele ZPP-D. 5. Iz dejanskih ugotovitev sodišč prve in druge stopnje, na katere je revizijsko sodišče vezano (tretji odstavek 370. člena ZPP), izhajajo naslednja pravno relevantna dejstva: Med pravdnima strankama so potekala pogajanja glede sklenitve podjemne pogodbe, na podlagi katere naj bi tožeča stranka toženi stranki izdelala komore za preizkušanje ročnega električnega orodja.

Pogodbo sta sklenili tako, da je tožeča stranka 7. 5. 2003 toženi stranki poslala ponudbo, tožena stranka pa je na podlagi te ponudbe tožeči stranki po faksu posredovala naročilo za izdelavo komor, ki sta ga podpisala M. P. (vodja nabave pri toženi stranki) in M. P. (nabavni referent). Pogodbeno dogovorjena cena za storitve tožeče stranke je znašala 34.000,00 EUR.

Tožeča stranka je toženo stranko nato pozvala, naj plača avans v višini 40 % pogodbeno dogovorjene cene, česar tožena stranka ni storila.

Pravdni stranki veljavnosti pogodbe nista vezali na obličnost (pisnost) pogodbe, niti na plačilo avansa. Pisni osnutek pogodbe sta sicer usklajevali, vendar ga nista podpisali.

Tožeča stranke je takoj po prejemu naročila pričela izdelovati komoro.

Tožena stranka je 24. 6. 2003 odstopila od pogodbe.

6. Tožeča stranka je svoj zahtevek utemeljevala na podlagi 648. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) in od tožene stranke zahtevala plačilo 26.809,58 EUR, v zameno pa ji je hotela prepustiti izdelani komori. Zahtevala je tudi plačilo odškodnine zaradi okrnitve njenega ugleda. Tožena stranka je navajala, da pogodba med pravdnima strankama nikoli ni bila sklenjena.

7. Sodišči prve in druge stopnje sta presodili, da je bila med pravdnima strankama sklenjena ustna podjemna pogodba. Ker je tožena stranka kot naročnik od nje odstopila, sta ji sodišči naložili plačilo na podlagi 648. člena OZ. Pritožbeno sodišče je pojasnilo še, da je tožena stranka glede obsega pooblastil M. P. podala pomanjkljive trditve, ki jih zaslišanje te priče ne more nadomestiti, da pa tudi sicer omejitve pooblastil M. P. v razmerju do tožeče stranke niso mogle učinkovati.

8. S trditvami, da je tožeča stranka komore začela izdelovati šele po prejemu odstopne izjave tožene stranke, revidentka izpodbija dejansko stanje, kar z revizijo ni več dovoljeno (tretji odstavek 370. člena ZPP). Sodišči prve in druge stopnje sta namreč ugotovili, da je tožeča stranka začela komore izdelovati takoj po prejemu naročila in ne šele po odstopu tožene stranke od pogodbe.

9. Podjemna pogodba je bila sklenjena tako, da je na podlagi ponudbe tožena stranka tožeči stranki poslala pisno naročilo (ki sta ga podpisala M. P. in B B.) in s tem sprejela njeno ponudbo (28. člen OZ). M. P. je bila zaposlena pri toženi stranki in je bila njena pooblaščenka po zaposlitvi (80. člen OZ). Obseg pooblastil M. P. je odvisen od delovnega področja pooblaščenca po zaposlitvi(1), kot pravilno navaja revidentka. Vendar pa je tožeča stranka M. P. kot vodjo nabave pri toženi stranki upravičeno štela za osebo, ki je bila pooblaščena tudi za sklenitev spornega pravnega posla. Upravičeno je domnevala, da je bila s podpisom in oddajo naročilnice pogodba veljavno sklenjena. Navedb, da je tožeča stranka vedela, da M. P. ni bila pooblaščena za podpis pogodbe oziroma naročilnice, pa tožena stranka ni konkretizirala. Naročanje storitev, katerih plačilo vtožuje tožeča stranka v konkretnem primeru, sodi v redno poslovanje tožene stranke (76. člen OZ), ki se ukvarja s proizvodnjo, prodajo in razvojem električnih strojev in naprav, zato ne drži revizijsko stališče, da vodja nabave za sklepanje takšnih pravnih poslov ni bila pooblaščena. O tem je pravilno zavzelo stališče že pritožbeno sodišče, ki je pojasnilo tudi, da morebitne omejitve pooblastil M. P. v razmerju do tožeče stranke niso učinkovale, saj ta zanje ni mogla vedeti. Tožeča stranka kot pogodbeni partner tožene stranke namreč ni bila dolžna ugotavljati, kakšne omejitve pooblastil je svojim zaposlenim postavila tožena stranka. Omejitve pooblastil pooblaščenca po zaposlitvi so načeloma interne narave, veljajo torej le v notranjem razmerju med pooblaščencem in njegovim pooblastiteljem, ne pa tudi v razmerju do tretjih oseb.

10. Neutemeljen je tudi revizijski očitek, da je obrazložitev pritožbenega sodišča glede vezanosti začetka del tožeče stranke na plačilo avansa nejasna. Sodišče druge stopnje je pravilno pojasnilo, da je bil čas začetka izdelovanja komor prepuščen tožeči stranki, saj veljavnost pogodbe na plačilo avansa ni bila vezana. Tožeča stranka je imela tako možnost, da z deli začne takoj po prejemu naročila, kar je tudi storila. Ostali očitki glede bistvenih kršitev določb pravdnega postopka (ker naj sodbi sodišč prve in druge stopnje ne bi imeli razlogov o odločilnih dejstvih) niso konkretizirani, zato se Vrhovno sodišče (ki na bistvene kršitve določb ZPP ne pazi po uradni dolžnosti) z njimi ni ukvarjalo.

11. Ker razlogi, zaradi katerih je bila revizija vložena, niso podani in prav tako ni podan razlog, na katerega mora sodišče paziti po uradni dolžnosti (371. člen ZPP), je Vrhovno sodišče revizijo na podlagi 378. člena ZPP zavrnilo kot neutemeljeno.

12. Na podlagi prvega odstavka 154. člena v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP je Vrhovno odločilo, da tožena stranka sama krije svoje stroške revizijskega postopka.

Op. št. (1): Glej tudi sodbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije III Ips 69/1993 z dne 22. 12. 1993.