Jedro

ZUKSB je specialen predpis in prav zato je potrebno njegove določbe razlagati restriktivno. Pritožnica zmotno razume določbo 29. člena tega zakona. Navedena določba ne izključuje uporabo določil SPZ, temveč le nekaterih drugih, izrecno določenih predpisov. Kot je pravilno obrazložilo že sodišče prve stopnje določba drugega odstavka navedenega člena zakona izključuje le tiste omejitve, ki se nanašajo na relativno razmerje pogodbenikov, ne pa temeljna stvarnopravna pravila.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je prvostopenjsko sodišče zavrnilo ugovor zoper sklep zemljiškoknjižne sodniške pomočnice, da se ne dovoli vpis novega imetnika maksimalne hipoteke (D.) na podlagi Potrditvene pogodbe o odstopu terjatev z dne 29.12.2014 (v nadaljevanju: pogodba). Tako je odločilo, ker iz pogodbe ni izhajalo, da naj bi bilo predmet prenosa celotno pravno razmerje in je svojo odločitev oprlo na določbo 146. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju: SPZ).

2. Zoper sklep se je pritožila predlagateljica A. d.d.. Meni, da stališče prvostopenjskega sodišča ni pravilno. Zakon o ukrepih Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank (v nadaljevanju: ZUKSB) v 29. členu določa, da prenos premoženja, ki je določen v pogodbi D. z banko, učinkuje v razmerju med D. in dolžniki banke ne glede na morebitne omejitve prenosljivosti tega premoženja, ki bi izhajale iz prepovedi prenosa ali druge podobne omejitve. Tudi, če bi ta člen urejal le obligacijsko pravno razmerje in ne bi vplival na stvarnopravna pravila, je še pomembneje, da 11. člen ZUKSB določa, da D. pridobi terjatev v vsakem primeru skupaj s pripadajočim zavarovanjem. Terjatev in zavarovanje sta v primeru prenosa na D. neločljivo povezana. Namen ZUKSB ni bil, da bi se z delitvijo oz. cepitvijo premoženja na terjatev, ki se lahko prenese, in na zavarovanje, katerega prenos je omejen po splošnih civilnopravnih pravilih, „izgubljala“ veljavna zavarovanja terjatev. Ravno nasprotno, D. je bila ustanovljena z namenom minimiziranja stroškov davkoplačevalcev. Mnoge na D. prenesene terjatve so brez stranskih pravic praktično nič vredne. Tudi sicer ratio prepovedi prenosa maksimalne hipoteke ni v nekem širšem javnopravnem interesu. Prenos maksimalne hipoteke je, če ni podana katera izmed izjem, izključen le za to, da ne pride do njenega „drobljenja“ na prevzemnikov in odstopnikov del, pri čemer bi lahko odstopniku nastajale še nove terjatve in bi se pozneje pojavila pravna negotovost, komu pripada kakšen del maksimalne hipoteke. V primeru prenosa na podlagi ZUKSB te nevarnosti ni. ZUKSB namreč jasno določa, da zavarovanja pripadajo prevzemniku. Vse navedeno potrjuje tudi stališče Ministrstva za pravosodje RS z dne 17.12.2013. Zahteva, naj predlagatelj v postopkih prenosa maksimalnih hipotek po določbah ZUKSB izkaže prehod celotnega razmerja z odstopnika na prevzemnika, zato ni utemeljena in pomeni nepravilno uporabo 11. in 29. člena ZUKSB.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. ZUKSB je specialen predpis in prav zato je potrebno njegove določbe razlagati restriktivno. Pritožnica zmotno razume določbo 29. člena tega zakona. Navedena določba ne izključuje uporabo določil SPZ, temveč le nekaterih drugih, izrecno določenih predpisov. Kot je pravilno obrazložilo že sodišče prve stopnje določba drugega odstavka navedenega člena zakona izključuje le tiste omejitve, ki se nanašajo na relativno razmerje pogodbenikov, ne pa temeljna stvarnopravna pravila. Stališče prvostopenjskega sodišča, da je pri prenosu terjatev, ki so zavarovane z maksimalno hipoteko, prehod maksimalne hipoteke na novega upnika mogoč le pod pogojem, da se prenese celotno pravno razmerje, je zato pravilno. V konkretnem primeru, ko predlagateljica ni predložila listin, ki bi izkazovala prenos celotnega pravnega razmerja, je prvostopenjsko sodišče utemeljeno zavrnilo ugovor zoper sklep, da se vpis prenosa maksimalne hipoteke na novega upnika ne dovoli. Na odločitev ne morejo vplivati listine, ki jih je po vloženi pritožbi predlagateljice, priložil D. (v odgovoru na pritožbo), v korist katerega je bil predlagan vpis, saj gre v vsakem primeru za nedovoljeno pritožbeno novoto (160. člen ZZK-1). Nobene ovire seveda ni, da bodisi predlagateljica bodisi D., če navedene listine izkazujejo prenos celotnega pravnega razmerja, na njihovi podlagi vložijo nov predlog za vpis novega imetnika maksimalne hipoteke.

5. Neutemeljeno pritožbo je zato pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1).