Jedro

Prekladanje sorazmerno težkih kovinskih kosov, ki so zaradi predhodne obdelave spolzki, je nevarno. Presega normalno tveganje pri delu, ker kljub skrbnosti ni mogoče izključiti tega, da kovinski kos pade delavcu iz rok in ga poškoduje.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z vmesno sodbo razsodilo, da je tožena stranka v celoti odškodninsko odgovorna za škodo, ki je nastala tožniku v škodnem dogodku dne 6.5.1993. Ugotovilo je, da se je tega dne tožnik poškodoval pri delu v podjetju E., ko je prekladal 10 kilogramov težke kovinske kose. Ti so bili mastni in spolzki, prav tako rokavice, s katerimi je delal. Na tleh so bile črepinje, ki se jim je hotel izogniti. Pri tem pa mu je kovinski kos padel na nogo. V takih okoliščinah je prekladanje kovinskih kosov nevarno, nepočiščena tla pa so posledica krivdne opustitve skrbi za urejeno delovno okolje.

Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožene stranke in potrdilo sodbo prve stopnje.

Proti tej sodbi vlaga revizijo tožena stranka. Uveljavlja revizijske razloge bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da revizijsko sodišče spremeni izpodbijano sodbo in zavrne tožbeni zahtevek ali pa razveljavi obe sodbi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da so razlogi sodbe v nasprotju z izpovedbami prič, ki so potrdile, da na tleh ni bilo razbitega stekla. Tožnik je šele naknadno pričel navajati kot vzrok za nesrečo tudi okoliščino, da so bili kovinski kosi spolzki. Priče tega niso potrdile. Sodišče pa ni izvedlo dokaza z izvedencem, ki bi to ovrgel. Napačno je stališče, da je tožnik opravljal nevarno delo. Brez dokazov je tudi tožnikova trditev, da je bilo na tleh razbito steklo. Glede na navedeno tožena stranka meni, da za tožnikovo škodo ni niti objektivno niti krivdno odgovorna.

Revizija je bila vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo (tretji odstavek 390. člena Zakona o pravdnem postopku iz leta 1977).

Ker je bila sodba prve stopnje izdana pred uveljavitvijo Zakona o pravdnem postopku iz leta 1999 (Ur.l. RS št. 26/99), je revizijsko sodišče na podlagi 498. člena tega zakona uporabilo Zakon o pravdnem postopku iz leta 1977 (Ur.l. SFRJ št. 4/77 do 27/90 - v nadaljevanju ZPP).

Revizija ni utemeljena.

Sodba prve stopnje ugotavlja, da so bili kovinski kosi, ki jih je tožnik prekladal, mastni in spolzki in da so bile takšne tudi rokavice, ki jih je tožnik uporabljal pri delu. Kovinski kosi so tehtali 10 kilogramov. V takih okoliščinah prijem ni dovolj zanesljiv in je podana nevarnost, da kovinski kos spolzi iz rok in pade. Prav to se je zgodilo tožniku. Takšno delo je nevarno, ker kljub potrebni pazljivosti ni mogoče izključiti nevarnosti, da kovinski kos spolzi iz rok, pade in pri tem poškoduje delavca. Tožena stranka izpodbija ugotovitev, da so bili kovinski kosi spolzki in da tla niso bila pospravljena. Pri tem se opira na svojo oceno dokazov. S tem uveljavlja zmotno ugotovitev dejanskega stanja, kar pa ni dovoljen revizijski razlog (tretji odstavek 385. člena ZPP). Izpodbija tudi presojo, da gre za nevarno dejavnost po drugem odstavku 154. člena in po 173. členu Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR). Vendar pomisleki tožene stranke niso utemeljeni. Prekladanje sorazmerno težkih kovinskih kosov, ki so zaradi predhodne obdelave spolzki, je nevarno. Presega normalno tveganje pri delu, ker kljub skrbnosti ni mogoče izključiti tega, kar se je zgodilo tožniku. Zamaščene rokavice in neurejeno delovno okolje, ko so na tleh ležali drobci stekla, še dodatno povečujejo možnost nezgode. To dvoje je v območju krivdnega ravnanja tožene stranke, ki je dolžna delavcem zagotoviti brezhibne delovne pripomočke in urejeno delovno okolje. Ker tožena stranka tega ni storila in ker je ugotovljeno, da so zamaščene rokavice in nepospravljena tla v vzročni zvezi s tem, da je tožniku kovinski kos ušel iz rok in mu padel na nogo, je podana tudi krivdna odškodninska odgovornost tožene stranke (prvi odstavek 154. člena ZOR).

Glede na navedeno je pravilna odločitev sodišča prve in druge stopnje, da je tožena stranka odgovorna za škodo, ki je nastala tožniku ob obravnavani nesreči pri delu. Po 73. členu Zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja odgovarja delodajalec za škodo, ki jo utrpi delavec pri delu ali v zvezi z delom, po splošnih načelih o odškodninski odgovornosti. Ugotovljeno je, da je tožnik opravljal nevarno delo, kar je po drugem odstavku 154. člena ZOR podlaga za objektivno odškodninsko odgovornost tožene stranke, in da je tožena stranka opustila potrebne ukrepe za varnost, kar je po prvem odstavku 154. člena ZOR podlaga za njeno krivdno odškodninsko odgovornost. Zato je odločitev sodišč prve in druge stopnje materialnopravno pravilna. Uveljavljane bistvene kršitve določb pravdnega postopka niso podane. Očitki, na katerih temelji ta del revizije, merijo na dokazno oceno. S tem pa tožena stranka načenja vprašanja pravilne ugotovitve dejanskega stanja, ne pa bistvenih kršitev določb pravdnega postopka.

Revizija ni utemeljena, zato jo je revizijsko sodišče zavrnilo (393. člen ZPP).