Jedro

Na podlagi določbe 33. člena Stanovanjskega zakona je vsak od solastnikov dolžan pokriti sorazmerni del stroškov, ki nastanejo pri upravljanju in vzdrževanju večstanovanjske hiše. Dvigalo v večstanovanjski hiši je skupna naprava, ne služi le posameznim stanovanjem, ampak vsem stanovanjem v večstanovanjski hiši, tudi stanovanju tožencev, čeprav živita v pritličju, zato sta dolžna plačati sorazmerni del stroškov, ki so pri popravilu dvigal nastali.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo obdržalo v veljavi sklepe o izvršbi, opr. št. I 828/96, z dne 7.8.1996; opr. št. I 1169/96, z dne 13.11.1996; opr. št. 97/00210, z dne 9.4.1997; opr. št. I 97/00767, z dne 8.7.1997; opr. št. I 97/01056, z dne 13.11.1997 in opr. št. I 98/00597, z dne 15.5.1998 tudi v 1. in 3. točki izreka.

Toženi stranki je naložilo, da je dolžna tožeči stranki povrniti pravdne stroške v znesku 141.651,50 SIT, z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 19.1.1999 do plačila.

Zoper sodbo sodišča prve stopnje sta se pravočasno pritožila toženca iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 353. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP - 1977). Toženca v obsežnih pritožbenih navedbah med drugim poudarjata, da je sodišče prve stopnje napačno odmerilo pravdne stroške in sicer sodno takso za sodbo v znesku 48.600,00 SIT, saj je zadeve združilo in bi moralo takso za sodbo odmeriti glede na skupno vrednost spornih predmetov.

Sodišče prve stopnje je storilo bistveni krši-tvi določb pravdnega postopka iz 3. in 4. točke drugega odstavka 354. člena ZPP (1977), saj bi moralo ves čas postopka paziti ali spada odločitev o sporu v sodno pristojnost. Glede na arbitražni dogovor iz 8. člena pogodbe št. 161/93 ter ob dejstvu, da je tožena stranka pravočasno prerekala sodno pristojnost, bi moralo sodišče prve stopnje o njenem ugovoru nepristojnosti odločiti s posebnim sklepom. Pritožnika tudi menita, da je sodišče prve stopnje storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 13-. točke drugega odstavka 354. člena ZPP. Tožeča strank ni pravni naslednik D. P. O. p. o. Škofja Loka, za upravljanje nima sklenjene pogodbe in ni registrirani upravnik pri pristojni Upravni enoti. Registrirani upravnik je še vedno O. p. o. in ne tožnik.

Tožnik pa ni dokazal, da upravlja s sporno nepremičnino. Prav tako ni predložil nobene pogodbe o odstopu terjatve, sklenjene med O. in tožečo stranko. Drugotoženka je podpisala pogodbo št. 161/93 in pogodbo št. 44/92, prvotoženec pa ni po-dpisal nobene od pogodb. Ni logično, da tožeča stranka terja plačilo zneska 21.051,00 SIT (opr. št. I 828/96), saj je ta terjatev nastala pred ustanovitvijo tožeče stranke. Sodišče prve stopnje ni navedlo nobene pravne podlage za ugoditev tožbenemu zahtevku, tako pritožniku ni jasno ali gre za odškodninski zahtevek, neupravičeno obogatitev... Tožena stranka še vztraja pri vseh navedbah iz svoje pripravljalne vloge z dne 13.11.1998 in predlaga, da se višje sodišče do njih opredeli in odloči, ker se sodiš-če prve stopnje v obrazložitvi sodbe do njih ni opredelilo. Po prepričanju tožene stranke gre v obravnavani zadevi za obnovo in ne generalno popravilo dvigala, zato bi odločitev o obnovi, v skladu z določbo 3. odstavka 31. člena Stanovanjskega zakona (v nadaljevanju SZ), morali sprejeti vsi solastniki soglasno. Toženca nista soglašala z obnovo dvigala za ceno 56.258 DEM. Sodišče prve stopnje je popolnoma spregledalo 33. člen SZ. Zaradi navedenega tožena stranka predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano- sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne, podrejeno pa, da sodbo razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje.

V skladu z določbo 359. člena ZPP (1977) je bila pritožba vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

V skladu z določbo prvega odstavka 375. člena ZPP (1977) pritožbeno sodišče v nadaljevanju obrazložitve presoja le tiste pritožbene navedbe, ki so odločilnega pomena.

Obravnavana zadeva spada v sodno pristojnost, Okrajno sodišče v Škofji Loki pa je stvarno in krajevno pristojno za obravnavanje, zato očitani bistveni kršitvi določb pravdnega postopka iz 3. in 4. točke drugega odstavka 354. člena ZPP (1977) nista podani. Sodišče prve stopnje je v skladu z določbo drugega odstavka 473. člena ZPP (1977) pravilno odločilo o ugovoru tožene stranke, da sodišče zaradi arbitražnega dogovora med strankama ni pristojno za odločanje o tej pravdni zadevi in pri tem pravilno štelo, -da se je tožena stranka na naroku za glavno obravnavo, dne 20.10.1998 spustila v obravnavanje glavne stvari. Očitana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 13. točke drugega odstavka 354. člena ZPP (1977) ni podana. Izrek izpodbijane sodbe je razumljiv, sodba vsebuje razloge o vseh odločilnih dejstvih, med dejstvi in razlogi v sodbi pa ni nasprotij.

Sodišče prve stopnje tudi ni storilo nobene od preostalih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 354. člena ZPP (1977), na -katere pritožbeno sodišče v skladu z določbo drugega odstavka 365. člena ZPP (1977) pazi po uradni dolžnosti.

Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da je tožeča stranka pravni naslednik družbe O. d.d., ki ga je tudi ustanovila ter nanj prenesla del svojih dejavnosti, to je upravljanje z nepremičninami za plačilo in po pogodbi. Tožeča stranka je torej nedvomno upravnik večstanovanjske hiše na naslovu x. cesta 42 (kar izhaja tudi iz izjav tožencev, da ostale stroške, povezane s stanovanjem, poravnavata tožeči stranki); zato so neutemeljene pritožbene navedbe v zvezi s pomanjkanjem aktivne legitimacije tožeče stranke.

Sodišče prve stopnje je v razlogih izpodbijane sodbe tudi pravilno ugotovilo, da je na podlagi določbe 33. člena SZ vsak od solastnikov dolžan pokriti sorazmerni del stroškov, ki nastanejo pri upravljanju in vzdrževanju večstanovanjske hiše. Prav tako je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo dopis odbora lastnikov stanovanj z dne 12.12.1995 (priloga A 4 v spisu) in ostale listine, ki se nahajajo v spisu in iz katerih izhaja, da je bilo generalno popravilo dvigal potrebno; torej je šlo za strošek, ki je na-stal pri rednem vzdrževanju zgradbe. Zato sta toženca v skladu z določbami SZ dolžna prispevati k stroškom popravila dvigal v skladu s svojim solastninskim deležem. Dvigalo v večstanovanjski hiši je skupna naprava, ne služi le posameznim stanovanjem, ampak vsem stanovanjem v večstanovanjski hiši, tudi stanovanju tožencev. Brezpredmetno je torej polemiziranje tožencev ali predstavljajo sporni stroški stroške obnove ali stroške generalnega popravila dvigala. Iz zgoraj nevedenih razlogov so neupoštevne tudi pritožbene navedbe, da se toženca nis-ta strinjala s popravilom dvigala za ceno 56.258 DEM.

V postopku pred sodiščem prve stopnje je bilo dokazano, da predstavlja lastniški delež tožencev glede na celotno stavbo 3,30% (priloge A 4, A 12, A 16 v spisu) in ne 2,35%. Glede na takšen delež ter ob upoštevanju celotnih stroškov popravila dvigal, ki so izkazani z računi (priloge A 5, A 6, A 7, A 8 in A 9 v spisu) pa sta toženca, kot je v izpodbijani sodbi pravilno zaključilo sodišče prve stopnje, dolžna za popravilo dvigal plačati vtoževane zneske.

Pravilna je tudi odločitev sodišča prve stopnje o stroških postopka.

Sodno takso za sodbo je odmerilo v skladu z določbami Zakona o sodnih taksah, pri tem pa pravilno upoštevalo, da gre v obravnavani zadevi, kljub združitvi pravd v skupno obravnavanje, za šest samostojnih pravd.

Pritožbeni razlogi, kot je bilo obrazloženo, niso podani, sodišče prve stopnje je namreč pravilno ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo; pojasnjeno pa je tudi bilo, da ni storilo nobene od bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 2. odstavka 354. člena ZPP (1977). Zato je pritožbeno sodišče v skladu z določbo 368. člena ZPP pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

V skladu z določbo prvega odstavka 498. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur.l. RS, št. 26/1999, z dne 15.4.1999) je bilo postopek na drugi stopnji potrebno nadaljevati po dosedanjih predpisih, to je po zveznem Zakonu o pravdnem postopku (Ur.l. SFRJ, št. 4/1977).