Jedro

Vrhovno sodišče ugotavlja, da v obravnavanem primeru iz konkretnega dela opisov prekrškov v izreku sodbe sodišča prve stopnje ni razvidno, zakaj naj bi bili predloženi izjavi neresnični. Kot utemeljeno uveljavlja vložnik zahteve za varstvo zakonitosti za izpolnitev zakonskih znakov storilkam očitanih prekrškov ne zadošča že golo dejstvo izpolnitve in podpisa s strani javnega naročnika v naprej pripravljenega generičnega obrazca, v primerih, ko ponudnik na obrazec zapiše vsebinsko opombo, s katero dodatno obrazloži in pojasni določena dejstva.

V konkretnem primeru je očitno, da so storilke prekrška navedle neustrezno referenco, ki ni ustrezala pogojem, zahtevanim v javnem naročilu, kar je nenazadnje imelo za posledico izločitev iz postopka javnega naročanja.

Izrek

I. Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi in se postopek o prekršku zoper pravni osebi A., d. o. o. in B., d. o. o., ter odgovorni osebi M. P. in M. J. ustavi.

II. Stroški postopka bremenijo proračun.

Obrazložitev

A. 1. Okrajno sodišče v Ljubljani je s sodbo PR 103/2018 z dne 2. 10. 2019 pravno osebo A., d. o. o., in odgovorno osebo M. P. spoznalo za odgovorni storitve prekrška po 5. točki prvega odstavka 112. člena Zakona o javnem naročanju (v nadaljevanju ZJN-3). Pravno osebo B., d. o. o., in odgovorno osebo M. J. pa je spoznalo za odgovorni storitve prekrška po 1. točki drugega odstavka 112. člena ZJN-3. Pravnima osebama je izreklo globo v višini 12.500,00 EUR in stransko sankcijo izločitve iz postopkov javnega naročanja za dobo petih let od pravnomočnosti sodbe. Odgovornima osebama pa je izreklo globo v višini 500,00 EUR. Višje sodišče v Ljubljani je s sodbo PRp 349/2019 z dne 4. 6. 2020 pritožbi zagovornikov pravnih in odgovornih oseb zavrnilo kot neutemeljeni in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Obe sodišči sta odločili, da so storilke prekrškov dolžne plačati sodno takso.

2. Zoper pravnomočno sodbo vlaga zahtevo za varstvo zakonitosti vrhovni državni tožilec mag. Jože Kozina, kot navaja v uvodu, zaradi kršitve po 5. točki prvega odstavka 155. člena ZP-1 in s tem povezane kršitve prve alineje 29. člena Ustave Republike Slovenije (Ustava) in zaradi kršitve po 1. točki 156. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1) v zvezi s 5. točko prvega odstavka 112. člena ZJN-3, v zvezi s 1. točko drugega odstavka 112. člena ZJN-3. V obrazložitvi zahteve trdi, da je sodišče prekoračilo obdolžilni predlog, ker je prekrškovni očitek preoblikovalo na način, da je iz besedila „podizvajalec B., d. o. o., ni v celoti izvedel del s področja gradnje“ črtalo besedno zvezo „v celoti“ in v sodbi navedlo, da „podizvajalec B., d. o. o., ni izvedel del s področja gradnje“. Uveljavlja še, da je šlo v obravnavanem primeru za takoimenovano sodbo presenečenja, kjer je bil prvotni očitek obdolžilnega predloga zavajanje o obsegu gradbenih del, ki ga je sodišče z opisom prekrška spremenilo v zavajanja glede vrste del. S takšnim ravnanjem je sodišče samo poiskalo zakonske znake prekrška in prevzelo funkcijo pregona. Zahtevo sklene z navedbo, da podpis vnaprej pripravljene izjave z navedbo resnične (a formalno neustrezne) reference, ne ustreza zakonskim znakom prekrška po 5. točki prvega odstavka 112. člena in 1. točki drugega odstavka 112. člena ZJN-3. Pravni in odgovorni osebi sta sicer navedli resnično referenco, ki pa ni ustrezala pogojem, zahtevanim v javnem naročilu. Glede na navedeno meni, da je v obravnavanem primeru prišlo do krištve materialnih določb zakona glede vprašanja, ali je dejanje, zaradi katerega je bil zoper obdolženi pravni in odgovorni osebi začet postopek, prekršek. Vrhovnemu sodišču predlaga, da zoper pravni in odgovorni osebi postopek o prekrških ustavi oziroma podrejeno, izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje Okrajnemu sodišču v Ljubljani.

B.

3. V obravnavanem primeru se je storilkam prekrškov očitalo, da so v postopku javnega naročanja predložile neresnično izjavo o izpolnjevanju referenčnih pogojev, da imajo že izvedena dela s področja gradbene jeklene nosilne konstrukcije z razponom najmanj 50 metrov in prostornino gabaritov objekta najmanj 2500 kubičnih metrov in da je bilo za referenčni objekt pridobljeno uporabno dovoljenje.

4. Bistvo vložene zahteve za varstvo zakonitosti je v trditvi, da so storilke prekrška v postopku javnega naročanja navedle resnične reference, da je družba B., d. o. o., na referenčnem objektu opravila le ključavničarska dela, prekršek pa naj bi storile zaradi podpisa vnaprej pripravljenega, tipiziranega obrazca, ki ne predvideva dodane obrazložitve referenc oziroma dodatnih pojasnil. Po mnenju vložnika sam podpis vnaprej pripravljene izjave z navedbo resnične, a formalno neustrezne reference, ne ustreza zakonskim znakom prekrškov po 5. točki prvega odstavka 112. člena in 1. točki drugega odstavka 112. člena ZJN-3. 5. Iz podatkov prekrškovnega spisa in izpodbijane pravnomočne sodbe je razvidno: - da je naročnik pravna oseba P., d. o. o., v postopku javnega naročanja „gradnja mostu Miklavž (M1)“ zahtevala, da ponudnik navede izpolnjevanje referenčnih pogojev in sicer, da je v zadnjih petih letih že izvedel dela s področja gradnje jeklene nosilne konstrukcije z razponom najmanj 50 metrov in prostornino objekta najmanj 2500 kubičnih metrov; - storilki prekrškov – pravni osebi sta v postopku javnega naročanja po odgovornih osebah predložili dve vsebinsko enaki izjavi o izpolnjevanju pogojev, v kateri sta kot referenčni objekt navedli obnovo mostu čez Savo v Črnučah, katere naročnik je bila Mestna občina Ljubljana, odgovorna vodja del je bila A. C., vrednost del je bila 216.400,00 EUR, kot datum pridobitve uporabnega dovoljenja pa sta navedli november 2014; - Javni naročnik P., d. o. o., je ugotovil, da predloženi referenci nista bili ustrezni, zato je ponudbo izločil kot nedopustno oziroma neustrezno; - Državna revizijska komisija je zoper pravni in odgovorni osebi vložila obdolžilni predlog, v katerem jim je očitala podajo neresničnih izjav, ker podizvajalec B., d. o. o., ni v celoti izvedel del s področja gradbene jeklene konstrukcije na referenčnem objektu, za katerega tudi ni bilo pridobljeno uporabno dovoljenje; - sodišče prve stopnje je ugotovilo, da so storilke prekrška zavajale naročnika, ker pri referenčnem objektu niso izvedle gradnje mostu, temveč zgolj njegovo prenovo, zato ni šlo za gradnjo. Takšnemu stališču je pritrdilo tudi pritožbeno sodišče, ki je sicer ugotovilo, da je sodišče prve stopnje v zvezi s pojmom „gradnja“ uporabilo napačno pravno podlago, ki pa ni bila uporabljena na škodo storilk prekrška, zato v izpodbijano sodbo ni poseglo; - iz izjave o izpolnjevanju pogojev1 je razvidno, da so storilke prekrškov poleg imena naročnika, naziva referenčnega objekta, odgovornega vodje del pri projektu, vrednosti gradbenih del in datuma pridobitve uporabnega dovoljenja navedle tudi, da naj javni naročnik „gleda prilogo“. Navedeni dostavek se je nanašal na priloge, ki so jih storilke prekrška predložile javnemu naročniku in iz katerih je razvidno, da so specializirani za izvedbo ključavničarskih del. Iz priloge 132 je med drugim jasno razvidno, da bo pravna oseba B., d. o. o., kot podizvajalec opravila ključavničarska dela v vrednosti 179.544,75 EUR. Iz priloge 103 pa so razvidne kvalifikacije storilk, ki se nanašajo na usposobljenost za opravljanje varilskih del; - storilka prekrška pravna oseba A., d. o. o., je javnemu naročniku v odgovoru na poziv za pojasnilo oziroma dopolnitev vloge4 med drugim navedla, da je bil referenčni objekt – most čez Savo v Črnučah zgrajen leta 1906, zaradi česar po zaključku rekonstrukcije ni bilo izdano uporabno dovoljenje, temveč je bil le opravljen pregled in prevzem izvedenih del dne 16. 4. 2015, most pa se je za promet začel uporabljati 8. 11. 2014;

6. Iz obrazložitve sodbe sodišča prve stopnje5 je razvidno, da sodišče zaključuje, da je bila razpisna dokumentacija javnega naročnika v obravnavanem primeru nedoločna, ker iz nje ni bilo mogoče jasno razbrati, ali se zahtevajo dela zgolj s področja gradnje jeklenih konstrukcij, to je ključavničarska dela, ali pa tudi reference glede morebitnih preostalih (klasičnih) gradbenih del. Nadalje sodišče v razlogih sodbe ugotavlja, da sta obdolženi pravni osebi oziroma njuni odgovorni osebi kot vrednost referenčnega posla res navedli zgolj vrednost ključavničarskih del pri obnovi mostu čez Savo v Črnučah. Nadalje bi, po presoji sodišča, navedena nizka vrednost referenčnega posla morala naročniku P., d. o. o., ki večkrat nastopa v vlogi oddaje javnih naročil za gradnjo plinovodov in premostitvenih objektov, nedvomno dati vedeti, da ponudnik oziroma podizvajalec dajeta izjavi o izpolnjevanju referenčnih pogojev zgolj za ključavničarska dela. Sodišče prve stopnje sklepno ugotavlja, da je okoliščina, da storilke prekrška s podano izjavo o izpolnjevanju pogojev naročnika niso hotele zavajati v smislu, da je podizvajalec B., d. o. o., v celoti izvedel dela na referenčnem objektu mostu čez Savo v Črnučah razvidna tudi iz izjave v prilogi 4, v kateri je bilo dopisano „glej prilogo“. Ta pripis se nanaša na prilogo 13, iz katere je razvidno, da družba B., d. o. o., prevzema le ključavničarska dela. Ne glede na takšne razloge, je sodišče prve stopnje storilke prekrška spoznalo za odgovorne, da so javnemu naročniku v postopku izvedbe javnega naročila predložile neresnične izjave. Temu je pritrdilo pritožbenega sodišče6, ki je štelo, da ponudnika v obravnavanem primeru nista podala resnične izjave, ker družba B., d. o. o., ni izvedla del s področja gradnje jeklene konstrukcije mostu čez Savo v Črnučah, temveč le ključavničarska dela, poleg tega pa za objekt tudi ni bilo pridobljeno uporabno dovoljenje.

7. Vrhovno sodišče ugotavlja, da v obravnavanem primeru iz konkretnega dela opisov prekrškov v izreku sodbe sodišča prve stopnje ni razvidno, zakaj naj bi bili predloženi izjavi neresnični. Kot utemeljeno uveljavlja vložnik zahteve za varstvo zakonitosti za izpolnitev zakonskih znakov storilkam očitanih prekrškov ne zadošča že golo dejstvo izpolnitve in podpisa s strani javnega naročnika v naprej pripravljenega generičnega obrazca, v primerih, ko ponudnik na obrazec zapiše vsebinsko opombo, s katero dodatno obrazloži in pojasni določena dejstva.

8. V konkretnem primeru je očitno, da so storilke prekrška navedle neustrezno referenco, ki ni ustrezala pogojem, zahtevanim v javnem naročilu, kar je nenazadnje imelo za posledico izločitev iz postopka javnega naročanja. Navedba vsebinsko neustrezne izjave v postopku javnega naročanja, pa seveda še ne pomeni, da je takšna izjava tudi neresnična oziroma podana z namenom zavajanja javnega naročnika.7 V obravnavanem primeru je torej že iz prekrškovnega očitka storilkam razvidno, da so podale izjavo, ki se je nanašala na neustrezno referenco, ne pa tudi, da so podale izjavo, v kateri bi bili navedeni neresnični podatki. Kot že rečeno, so se storilke prekrškov v prilogi 4 razpisne dokumentacije, omembo katere vsebujejo tudi konkretni deli opisov prekrškov, sklicevale na priložene priloge, iz katerih je razvidno, da so usposobljene le za opravljanje ključavničarskih del, in da nameravajo na objektu, ki je bil predmet javnega razpisa opravljati le ta dela.

C.

9. Glede na navedeno je v obravnavanem primeru podana kršitev po 1. točki 156. člena ZP-1. Vrhovno sodišče je zato zahtevi za varstvo zakonitosti Vrhovnega državnega tožilca ugodilo in postopek o prekršku zoper storilke ustavilo. Ker je bil postopek o prekršku ustavljen, je Vrhovno sodišče odločilo, da stroški prekrškovnega postopka obremenjujejo proračun.

1 Priloga B7 spisa. 2 Priloga B16 spisa. 3 Priloga B13 spisa. 4 Priloga B24 spisa. 5 13. in 14. stran sodbe. 6 10. točka na 10. strani sodbe. 7 Podrobneje o tem glej sodbo Vrhovnega sodišča v zadevi I Ips 27359/2013 z dne 14. 9. 2017.