Jedro

Presoja višine odškodnine za nepremoženjsko škodo.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se v izpodbijanem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je delno ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke in naložilo toženima strankama solidarno plačilo 10.000,00 EUR s pripadki. Višji tožbeni zahtevek je zavrnilo.

Proti obsodilnemu delu sodbe in sicer v znesku 5.000,00 EUR s pripadki vlaga pritožbo tožena stranka. Prisojena odškodnina je pretirana, in sicer iz naslova bolečin. Sodišče ni upoštevalo izvedeniškega mnenja dr. A. B., ki je pojasnil, da je potrebno upoštevati tožničino primarno bolezen. Zdravljenje opeklin je po mnenju izvedenca trajalo tri mesece, podrobnejše dokumentacije ni, zdravljenje je bilo brez posebnosti, gnojenja ali težav pri celjenju. Še dva meseca pa je bil predel občutljiv in ranljiv. Izvedenec je pripisal ¾ bolečin bolezni, ¼ pa okvari kože. Zato bi bila primerna odškodnina 2.300,00 EUR. Tudi za strah je sodišče dalo preveč odškodnine, saj je zdravljenje potekalo brez posebnosti. Primerna odškodnina je 700,00 EUR. Iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti je sodišče priznalo 3.000,00 EUR, kar je pretirano. Primerna bi bila odškodnina 2.000,00 EUR. Za skaženost pa je izvedenec pojasnil da ne gre za brazgotino, ki bi pri drugih ljudeh povzročala zgraženje in gnev. Tožnica je starejša gospa in poškodbe ne razkazuje drugim ljudem. Tega ni niti povedala, ko je bila zaslišana kot stranka. Povedala je le, da jo brazgotina spominja na operacijo.

Na vročeno pritožbo je odgovorila tožeča stranka in predlaga zavrnitev.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je pravilno upoštevalo izvedeniško mnenje dr. A.B. tako glede obsega poškodbe kot glede časa in intenzitete zdravljenja ter posledic. Izvedenec je tudi opredelil koliko bolečin in kako hude pripisuje poškodbam v predelu zadnjice (list. št. 31). Izolirano je ocenil, da so hude bolečine trajale štiri dni, nadaljnje tri mesece po podatkih iz odpustnice in da so bile srednje močne, predel okvare na zadnjici pa je bil še nadaljnja dva meseca občutljiv in ranljiv, kar je ocenil za lažje bolečine. V nadaljnjih šestih mesecih pa so bile bolečine zmerne, občasno posledica zategovanja brazgotin. V prihodnje pričakuje bolečine le morda ob spremembi vremena. V točki 2 (list. št. 32) pa je opisal neugodnosti med zdravljenjem, kar tudi vpliva na odmero pravične denarne odškodnine iz naslova prestanih fizičnih bolečin. Zato ne drži pritožbena navedba, da sodišče ni ločilo fizičnih bolečin, ki jih je tožnica imela zaradi primarne bolezni in tistih bolečin, katere je pripisati opeklini, za katero odgovarja tožena stranka. Zato je glede na primerljivo sodno prakso sodišče pravilno objektiviziralo odškodnino in pri tem upoštevalo tudi subjektivne težave, katere je imela tožeča stranka.

Sodišče prve stopnje je tudi pravilno ugotovilo tožničine duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti in pravilno odmerilo pravično denarno odškodnino. Izvedenec je potrdil tožničine navedbe, da ima veliko brazgotino, na kateri je manj vredno tkivo, ki je bolj ranljivo in potrebuje nego in zaščito. Ta del je obremenjen pri sedenju in pri ležanju na hrbtu, zaradi večjega pritiska na podlago. Zato ni mogoče pritrditi pritožbi, da so te težave tako majhne, da prisojena odškodnina 3.000,00 EUR ni primerna.

Tudi prisojena odškodnina iz naslova pretrpljenega strahu je primerna. Sodišče je pravilno ocenilo tožničino izpovedbo in ugotovitve izvedenca. Pritožba ponovno gradi svoje trditve na primarni bolezni. Pri tem spregleda, da je sodišče prve stopnje na podlagi izvedeniškega mnenja v celoti ločilo dve postavki. Pač pa je pravilno upoštevalo, da je izvedenec ugotovil, da je zdravljenje trajalo približno pet mesecev. Izvedenec je tudi opisal, da je bilo tožnico upravičeno strah zaradi treh operacij, ki so sledile. Imela je tudi strah za izid zdravljenja glede opekline.

Ne drži pritožbena navedba, da tožnica ni opisala svojih duševnih bolečin zaradi skaženosti oziroma brazgotine (list. št. 48). Opisala je, da brazgotine nanjo slabo psihično vplivajo, da so velike. Res pa se nahajajo na mestu, ki običajno ni razgaljeno. To še ne pomeni, da objektivno ugotovljene brazgotine (sodišče prve stopnje je tudi vpogledalo fotografije, ki so v spisu) in ob tožničinem subjektivnem doživljanju kozmetičnega efekta, to ne bi opravičevalo odškodnino v znesku 1.000,00 EUR, kolikor je prisodilo sodišče prve stopnje.

Pritožbeno sodišče je opravilo tudi primerjavo podobnih primerov, ki so objavljeni v bazi NEGM (tako zadeva II Ips 767/95 in II Ips 41/2006). Tožnica je imela opekline v razsežnosti 1 % in zato je prejela 11 povprečnih neto plač odmerjenih v času sojenja na prvi stopnji. Primerljivi primeri so imeli nekoliko večje opekline, vendar so prejeli bistveno višje odškodnine. Tako preizkus pokaže, da je tudi objektivna odmera usklajena s primerljivo sodno prakso.

Ker je sodišče prve stopnje na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo in pri tem ni zagrešilo nobenih kršitev postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, je bilo treba pritožbo zvrniti kot neutemeljeno in potrditi sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

S pritožbo tožena stranka ni uspela, zato ji ne gredo pritožbeni stroški. Odgovor na pritožbo pa ni pripomogel k rešitvi te zadeve. Zato vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka (165. člen ZPP v zvezi s 154. členom).