Jedro

Delegacija pristojnosti zaradi "drugih tehtnih razlogov" ne more biti nadomestilo za uporabo pravnih sredstev ali za uporabo drugih možnosti, ki jih predvideva zakon. Tožnik navaja, da mu sodišče ne omogoča sojenja v razumnem roku, vendar to ni razlog za delegacijo, saj ima tožnik na voljo možnosti, ki jih predpisuje Zakon o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Pošteno, nepristransko in pravično sojenje pa je lahko predmet presoje s pravnimi sredstvi (pritožbo) po končanem postopku na prvi stopnji.

Izrek

Predlog tožeče stranke za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča se zavrne.

Obrazložitev

Tožeča stranka je dne 24.2.1993 in 3.4.1995 vložila tožbi pri Delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani (prvo še pri Sodišču združenega dela), glede katerih meni, da se ji nezakonito ne priznava pravica do poštenega, nepristranskega in pravičnega sojenja v razumnem roku. Tožnik je 2.4.2007 vložil na sodišče, očitno na podlagi določb 67. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - Uradni list RS, št. 12/03 - prečiščeno besedilo in 36/04), saj nič ne kaže na nujno delegacijo (66. člen ZPP), predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča, ker meni, da je treba odpraviti nezakonito sojenje na Delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani. V obsežni vlogi je pojasnil svoje stališče, pri čemer je navajal, da je sodišče postopek ves čas vodilo v nasprotju z veljavnimi predpisi, nezakonitosti pa so se pričele že pri združevanju spisov, vročanju, slabem seznanjanju sodnikov porotnikov s predmetom sojenja, fiktivnimi obravnavami, nestrokovnimi izvedenskimi mnenji, vodenji obravnav, izvajanjem dokazov.

Predlog ni utemeljen.

Po določbi 67. člena ZPP lahko Vrhovno sodišče na predlog pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, če se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. V obravnavani zadevi bi se lahko štelo, da je predlog podan "ker so podani drugi tehtni razlogi", saj predlog ne nakazuje na to, da bi obstajal razlog smotrnosti.

Po skrbni proučitvi tožnikovih navedb v predlogu za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča Vrhovno sodišče ugotavlja, da tožnik v njem uveljavlja nepravilnosti, za katere meni, da jih je zagrešilo sodišče v dosedanjem vodenju postopka. Delegacija zaradi drugih tehtnih razlogov pa ni in ne more biti nadomestilo za uporabo pravnih sredstev ali za uporabo drugih možnosti, ki jih predvideva zakon. Čeprav tožnik navaja, da mu sodišče ne omogoča sojenja v razumnem roku, to ni razlog za delegacijo, ker so na voljo druge možnosti, ki jih predpisuje Zakon o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (ZVPSBNO - Uradni list RS, št. 49/2006 in nadalj.). Pošteno, nepristransko in pravično sojenje pa je lahko predmet presoje s pravnimi sredstvi (pritožbe) po končanem postopku na prvi stopnji. Pri tem je Vrhovno sodišče posvetilo posebno skrb vprašanju, če ne bi bilo potrebno dovoliti delegacije zaradi morebitnega zagotavljanja pravice do nepristranskega sojenja (ker tožnik navaja, da mu to ni omogočeno), saj je pravica do nepristranskega sojenja ena od temeljnih ustavnih pravic (23. člen Ustave RS - Uradni list RS, št. 33/91) in pravic Evropske konvencije o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah (6. člen EKČP, Uradni list RS, št. 33/94, MP št. 7), vendar iz predloga tožnika oziroma obrazložitve predloga ne izhaja, da bi lahko bila pod vprašajem subjektivna ali objektivna nepristranskost sodišča. Zato je sodišče predlog za določitev drugega stvarno prisojnega sodišča zavrnilo (67. člen ZPP).