Jedro

Podani so razlogi, zakaj bi brez omejitve starševske skrbi bil mladoletni A. A. ogrožen, in sicer, ker se nasprotni udeleženec zdravi zaradi alkoholizma, to zdravljenje pa je šele v začetni fazi, kot izhaja zlasti iz 8. točke obrazložitve izpodbijanega sklepa, kjer je sodišče prve stopnje povzelo izvedensko mnenje izvedenca psihiatrične stroke. Iz navedenega izvedenskega mnenja izhaja, da so pri nasprotnem udeležencu prisotni znaki sindroma odvisnosti od alkohola, da izvidi kažejo na dalj časa trajajoče čezmerno uživanje alkohola ali prepovedanih substanc, odvisnost od alkohola je zmerno izražena, kar pa v kombinaciji z narcistično osebnostno strukturo z impulzivnimi potezami bistveno zmanjšuje čustvene in voljne zmožnosti nasprotnega udeleženca v zadnjih letih. Pri nasprotnem udeležencu je podana šele začetna abstinenca od alkohola, pri čemer se alkoholizma še ni ozdravil, ker še nima pomembnega uvida in obžalovanja preteklega ravnanja in želje po popravilu preteklih ravnanj (skrb in nega mladoletnega otroka, kar je oče zanemarjal zaradi odvisnosti alkohola v zadnjih letih).

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II.Nasprotni udeleženec sam krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se nasprotnemu udeležencu B. B. kot staršu mladoletnega A. A. omeji starševska skrb v delu, ki se nanaša na zastopanje v postopkih pred organi pri sklepanju pravnih poslov glede nepremičnega premoženja (prodajnih pogodb in najemnih razmerij) in pri razpolaganju z nepremičninami (I. točka izreka), da se mladoletni A. A. v obsegu, kjer je očetova starševska skrb omejena, postavi pod skrbništvo (II. točka izreka), da se za skrbnico imenuje mladoletnikova teta C. C. (III. točka izreka), določilo naloge skrbnice, in sicer zastopanje mladoletnega A. A. v postopkih pred organi pri sklepanju pravnih poslov glede nepremičnega premoženja in pri razpolaganju z nepremičninami, kar se zaznamuje v zemljiški knjigi, pri nepremičninah, ki so v lasti oziroma so v lasti mladoletnega A. A. (IV. točka izreka), določilo, da ukrep omejitve starševske skrbi traja eno leto, šteto od dne izdaje izpodbijanega sklepa (V. točka izreka) in sklenilo, da udeleženca trpita vsak svoje stroške postopka (VI. točka izreka).

2.Zoper citirani sklep vlaga pravočasno pritožbo nasprotni udeleženec. Sklep izpodbija v celoti iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Pojasnjuje, da želi, da se mladoletnemu A. A. zagotovijo njegove največje koristi, da je sam v preteklosti zaradi težkih življenjskih preizkušenj izbiral napačne poti, vendar se je do konca postopka na prvi stopnji osebnostno uredil in odpravil problematiko, na kateri je temeljil predlagateljev predlog, zaradi česar mladoletnega A. A. ne ogroža več. V tej zvezi pojasnjuje, da je bil vključen v razne terapije.¹ Na osebne stike s sinom redno prihaja, tam upošteva navodila in dogovore s strokovnimi sodelavkami. Kljub preteklim napakam je ljubeč oče svojega sina in se po svojih najboljših močeh trudi za dobrobit svojega otroka. V postopku pred sodiščem prve stopnje ni kategorično zavračal možnosti, da se omeji starševska skrb, vendar izpostavlja, da med teto otroka, t.j. skrbnico, in družinskimi člani, pri katerih biva mladoletni A. A. (t.j. A. A. starimi starši) prihaja do medsebojnih nasprotij in so odnosi skrhani, zato se zavzema za to, da se za skrbnika določi zunanja tretja objektivna oseba, morda tudi strokovni delavec Centra za socialno delo (CSD). Meni, da iz navedb predlagatelja ne izhaja ogroženost mladoletnega A. A., tudi iz obrazložitve izpodbijanega sklepa kaj takega ne izhaja, pa tudi dokazi v tej zvezi niso bili izvedeni. Pritožbenemu sodišču predlaga, da njegovi pritožbi ugodi ter izpodbijani sklep razveljavi ter predlog predlagatelja zavrne oziroma zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Priglaša pritožbene stroške.

3.Predlagatelj se v odgovoru na pritožbo zavzema za zavrnitev pritožbe. Stroškov ne priglaša.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Pritožbeno sodišče preizkusi sklep sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa pazi po uradni dolžnosti na bistvene kršitve določb postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava (drugi odstavek 350. člena ZPP). Določbe ZPP so uporabljene na podlagi 42. člena Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1).

6.Pritožbeni preizkus pokaže, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo niti pritožbeno uveljavljanih niti uradno upoštevnih bistvenih kršitev določb postopka, da je pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, na tako ugotovljeno dejansko stanje pa pravilno uporabilo materialno pravo, kot bo obrazloženo v nadaljevanju.

7.Glede na to, da nasprotni udeleženec v pritožbi zgolj ponavlja navedbe, ki jih je podal v postopku pred sodiščem prve stopnje in na katere je že ustrezno odgovorilo prvostopenjsko sodišče, sodišče druge stopnje v izogib ponavljanju v celoti povzema razloge sodišča prve stopnje, in še dodaja:

8.Pregled zadeve pokaže, da je nasprotni udeleženec oče mladoletnega A. A., v času odločanja sodišča prve stopnje starega 14 let, ki mu je pred petimi leti v prometni nesreči umrla mati. Po materini smrti je bil nameščen k rejnici, s sklepom Okrožnega sodišča v Murski Soboti II N 149/2020-9 z dne 30. 3. 2021 pa mu je bila v določenem obsegu za skrbnico postavljena njegova teta C. C., in sicer za ureditev pokojnine, odškodnine in zavarovalnine po pokojni materi, za odprtje dodatnega bančnega računa in razpolaganje z njegovimi denarnimi sredstvi na bančnih računih. Mladoletni A. A. je bil s sklepom Okrožnega sodišča v Murski Soboti IV N 67/2021-59 z dne 3. 3. 2025 odvzet očetu (nasprotnemu udeležencu) in nameščen k starima staršema (očetovima staršema). Z izpodbijanim sklepom (z dne 25. 4. 2025) je bila nasprotnemu udeležencu še dodatno omejena starševska skrb, in sicer glede zastopanje v postopkih pred organi pri sklepanju pravnih poslov glede nepremičnega premoženja (prodajnih pogodb in najemnih razmerij) in pri razpolaganju z nepremičninami, v tem obsegu pa je bila imenovana za skrbnico dosedanja skrbnica mladoletnega A. A., njegova teta C. C.

9.Nosilni razlog sodišča prve stopnje za odločitev o omejitvi starševske skrbi je bil, da se nasprotni udeleženec zdravi zaradi odvisnosti od alkohola, da sicer res abstinira približno pol leta, vendar je to prekratko obdobje za zaključek, da bi zmogel odgovorno izvajati starševsko skrb nad mladoletnim A. A. v zvezi s sklepanjem pravnih poslov glede nepremičnega premoženja in razpolaganja z nepremičninami. Za skrbnico je določilo njegovo teto iz razloga, ker že doslej v določenem obsegu opravljala naloge skrbnice, ker je sama podala soglasje za razširitev opravljanja nalog skrbnice in ker se je tudi mladoletni A. A. s tem strinjal. Sodišče prve stopnje je svojo odločitev pravilno utemeljilo na določbi 171. člena Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ).

10.Pritožbeno sodišče ugotavlja, da sklep sodišča ima razloge o odločilnih dejstvih in se da preizkusiti, pritožbena zatrjevanja o neobstoju razlogov o odločilnih dejstvih (smiselno uveljavljana kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP) pa so neutemeljena. Zlasti so podani razlogi, zakaj bi brez omejitve starševske skrbi bil mladoletni A. A. ogrožen, in sicer, ker se nasprotni udeleženec zdravi zaradi alkoholizma, to zdravljenje pa je šele v začetni fazi, kot izhaja zlasti iz 8. točke obrazložitve izpodbijanega sklepa, kjer je sodišče prve stopnje povzelo izvedensko mnenje izvedenca psihiatrične stroke z dne 3. 2. 2025. Iz navedenega izvedenskega mnenja izhaja, da so pri nasprotnem udeležencu prisotni znaki sindroma odvisnosti od alkohola, da izvidi kažejo na dalj časa trajajoče čezmerno uživanje alkohola ali prepovedanih substanc, odvisnost od alkohola je zmerno izražena, kar pa v kombinaciji z narcistično osebnostno strukturo z impulzivnimi potezami bistveno zmanjšuje čustvene in voljne zmožnosti nasprotnega udeleženca v zadnjih letih. Pri nasprotnem udeležencu je podana šele začetna abstinenca od alkohola, pri čemer se alkoholizma še ni ozdravil, ker še nima pomembnega uvida in obžalovanja preteklega ravnanja in želje po popravilu preteklih ravnanj (skrb in nega mladoletnega otroka, kar je oče zanemarjal zaradi odvisnosti alkohola v zadnjih letih).

11.Prav tako nasprotni udeleženec ne more biti uspešen s pritožbenimi navedbami, da niso bili izvedeni dokazi, ki bi izkazovali ogroženost mladoletnega A. A., pri čemer pa nasprotni udeleženec pritožbe ne konkretizira, kateri dokazi so to. Gre za smiselno uveljavljanje kršitve pravice do izjave (kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP), ta kršitev pa ne predstavlja pritožbenega razloga, na katerega sodišče druge stopnje pazi po uradni dolžnosti, zato je treba te razloge uveljavljati konkretizirano, jasno in nedvoumno. Tega nasprotni udeleženec v pritožbi ni storil, zato je pritožbeni preizkus kršitve pravice do izjave nedopusten.

12.Sodišču druge stopnje se dvom v dokazno oceno sodišča prve stopnje ni porodil, saj je le-ta razumna in življenjsko sprejemljiva, zato so neutemeljene pritožbene navedbe, da so bile okoliščine na dan končanja glavne obravnave drugačne od okoliščin ob vložitvi predloga. To ne drži. Sodišče prve stopnje je upoštevalo okoliščine ob koncu glavne obravnave (25. 4. 2025), pri čemer se je oprlo na izvedensko mnenje z dne 3. 2. 2025, torej zgolj dobra dva meseca in pol pred izdajo izpodbijanega sklepa. Po oceni sodišča druge stopnje pa se v tako kratkem času ne morejo okoliščine, ki se nanašajo na zdravljenje odvisnosti alkohola, do te mere drastično spremeniti, da bi bilo mogoče zaključiti, da ukrep omejitve starševske skrbi ni potreben. Kot je pojasnil izvedenec, je zdravljenje odvisnosti od alkohola proces, ki traja dlje časa, nasprotni udeleženec je bil več let odvisen od alkohola, zgolj v zadnjem obdobju pred izdajo izpodbijanega sklepa je izkazana njegova abstinenca, ki pa po mnenju izvedenca psihiatrične stroke, ne zadošča za to, da bi bilo mogoče reči, da je nasprotni udeleženec že ozdravljen (8. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa).

13.Sodišče druge stopnje razume in podpira prizadevanja nasprotnega udeleženca, da se želi kljub svojim preteklim napakam pokazati kot ljubeč oče v odnosu do svojega sina in se po najboljših močeh truditi za dobrobit svojega otroka. Vendar je izpodbijani sklep potreben, ker trenutno nasprotni udeleženec ni v stanju, da bi mogel v najboljši meri zavarovati premoženjske koristi svojega mladoletnega otroka, ki so zaradi njegove začetne abstinence in zdravljenja od alkohola lahko ogrožene, kot izhaja iz izvedenskega mnenja. Pritožbeno sodišče še dodaja, da ukrep omejitve starševske skrbi po 171. členu DZ predstavlja najmilejši ukrep trajnega značaja, kar pomeni, da se z njim v najmanjši meri posega v starševsko skrb (roditeljsko pravico). Izpodbijani ukrep traja zgolj eno leto in če se bodo v tem času bistveno izboljšale okoliščine na strani nasprotnega udeleženca, bodo morda bodoči ukrepi sodišča tudi drugačni.

14.Materialnopravno je tudi pravilna odločitev prvostopenjskega sodišča, da se za skrbnico določi teta mladoletnega A. A., C. C., ker je naloge skrbnice glede določenih nalog opravljala že do sedaj in je z razširitvijo srkbništva soglašala, pa tudi mladoletni A. A. se strinja, da opravlja naloge skrbnice ona (242. in 243. člen DZ). Tega pravilnega zaključka ne morejo omajati pavšalne pritožbene navedbe, da odnosi skrbnice z A. A. starimi starši niso najboljši.

15.Po obrazloženem je sodišče druge stopnje pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

16.V skladu s prvim in drugim odstavkom 165. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 je pritožbeno sodišče na podlagi 101. člena ZNP-1, v skladu s katerim sodišče o stroških postopka za varstvo koristi otroka odloči po prostem preudarku, odločilo, da nasprotni udeleženec sam krije svoje pritožbene stroške, ker s pritožbo ni uspel.

-------------------------------

1Na primer v redno bolnišnično zdravljenje alkoholizma, ki ga je v obliki hospitalizacije tudi opravil, da je bil samoiniciativno vključen v program nenasilne komunikacije, ki ga je v celoti opravil, v skupino za samopomoč "Soočanje s težavami zaradi alkoholizma", prav tako pa je že dolgo časa vključen v ambulantno obravnavo in nadaljnjo rehabilitacijo v Zdravstvenem domu v Murski Soboti, kjer redno sodeluje v obravnavi Centra za duševno zdravje.