Jedro

Prepoved reformatio in peius je kršena tudi, če prvostopenjsko sodišče, ki znova odloča o isti stvari, v kateri je drugostopenjsko sodišče na obdolženčevo pritožbo razveljavilo predhodno sodbo o prekršku, izreče sankcijo, ki obdolžencu v prvi (razveljavljeni) sodbi ni bila izrečena.

Osmi odstavek 135. člena ZVCP-1 določa kvalificirano obliko (sestavljenega) prekrška za strožje kaznovanje voznikov, ki vozijo v vinjenem stanju in pri tem povzročijo prometno nesrečo.

Izrek

Zahtevama za varstvo zakonitosti se ugodi in se izpodbijani pravnomočni sodbi spremenita tako, da se storilca S.O. spozna za odgovornega prekrška po osmem odstavku 135. člena Zakona o varnosti cestnega prometa, ki ga je storil s tem, da je dne 22.12.2006 ob 17.05 uri, vozil v cestnem prometu osebni avtomobil znamke VW Passat po 3,25 metra širokem smernem vozišču, 6,5 metra široke glavne ceste I. reda št. 1 izven naselja Ožbalt v smeri Maribora in ko je pripeljal v križišče na Čermenico, v odsek 244, pri KM6.478 je z vozilom pričel zavijati v levo, pri tem pa ni pustil mimo osebnega avtomobila znamke Renault Laguna, ki ga je iz nasprotne smeri pripeljal G.B. in v križišču vozil naravnost, kar je imelo za posledico, da je kljub zaviranju voznika G.B. med njima prišlo do čelnega trčenja in sicer sta vozili trčili s sprednjima levima deloma, ter je tako S.O. povzročil prometno nesrečo II. kategorije, v kateri je G.B. utrpel lahke telesne poškodbe, S.O. pa je imel ob povzročitvi prometne nesreče v organizmu 0,72 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka s tem je kršil določila drugega odstavka 46. člena ZVCP-1 in drugega odstavka 130. člena ZVCP-1 ter se mu na podlagi sedmega odstavka 46. člena ZVCP-1 določi globa v višini 208,65 EUR, na podlagi d) točke četrtega odstavka 130. člena ZVCP-1 globa v višini 500,75 EUR in na podlagi osmega odstavka 135. člena ZVCP-1 18 kazenskih točk v cestnem prometu ter se mu izreče enotna globa v višini 709,40 EUR, 18 kazenskih točk v cestnem prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja.

Obrazložitev

A. 1. Okrajno sodišče v Slovenj Gradcu je s sodbo PR 45/2007 z dne 11.10.2007 spoznalo obdolženega S.O. za odgovornega prekrška po sedmem odstavku 46. člena Zakona o varnosti cestnega prometa (v nadaljevanju ZVCP-1) v zvezi s prvim odstavkom 234. člena ZVCP-1 in prekrška po petem odstavku v zvezi z d) točko četrtega odstavka 130. člena ZVCP-1 ter mu izreklo enotno globo 709,40 EUR, 22 kazenskih točk v cestnem prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja. Višje sodišče v Mariboru je s sklepom in sodbo PRp 1062/2007 z dne 28.2.2008 ob reševanju pritožbe zagovornika obdolženega S.O. po uradni dolžnosti sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo v odločitvi o odgovornosti in posameznih sankcijah, določenih za prekršek po sedmem odstavku 46. člena v zvezi s členom 234 ZVCP-1 in zadevo v tem obsegu vrnilo v novo razsojanje. V delu, ki se nanaša na odločitev sodišča prve stopnje o odgovornosti za prekršek po petem odstavku v zvezi z d) točko četrtega odstavka 130. člena ZVCP-1, je Višje sodišče v Mariboru potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Okrajno sodišče v Slovenj Gradcu je v ponovljenem postopku s sodbo PR 393/2008 z dne 18.8.2008 S.O. spoznalo za odgovornega prekrška po sedmem odstavku 46. člena ZVCP-1 v zvezi z 234. člena ZVCP ter mu izreklo globo v višini 208,65 EUR, 4 kazenske točke v cestnem prometu in prepoved vožnje motornega vozila B kategorije za čas enega meseca. Višje sodišče v Mariboru je s sodbo PRp 881/2008 z dne 25.11.2008 pritožbo zagovornika obdolženega S.O. zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

2. Zoper navedeni pravnomočni sodbi je vložil zahtevi za varstvo zakonitosti vrhovni državni tožilec zaradi kršitve materialnih določb zakona, ker je bil glede prekrška, ki je predmet obdolžilnega predloga uporabljen predpis, ki se ne bi smel uporabiti (4. točka 156. člena ZP-1) in kršitve desetega odstavka 163. člena ZP-1 na način iz 7. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1. Vrhovnemu sodišču predlaga, da ugotovi, da je bil z navedenima pravnomočnima sodbama kršen zakon in sodbo Okrajnega sodišča v Slovenj Gradcu PR 393/2008 z dne 18.8.2008 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Mariboru PRp 881/2008 z dne 25.11.2008 spremeni v odločbi o sankciji tako, da se storilcu ne izreče stranska sankcija prepovedi vožnje motornega vozila. Podrejeno predlaga, da Vrhovno sodišče spremeni izpodbijani sodbi tako, da spozna storilca za odgovornega prekrška po osmem odstavku 135. člena ZVCP-1 in mu za prekršek po sedmem odstavku 46. člena ZVCP-1 določi globo v višini 208,65 EUR, po d) točki četrtega odstavka 130. člena ZVCP-1 globo v višini 500,75 EUR in po osmem odstavku 135. člena ZVCP-1 18 kazenskih točk v cestnem prometu ter prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, nato pa izreče enotno globo v višini 709,40 EUR in 18 kazenskih točk v cestnem prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja.

3. Zahtevi vrhovnega državnega tožilstva za varstvo zakonitosti sta bili na podlagi 171. člena ZP-1 v zvezi z drugim odstavkom 423. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) vročeni storilcu S.O., ki se je v podani izjavi strinjal s predlogom vrhovnega državnega tožilca.

B.

4. Po določbi osmega odstavka 135. člena ZVCP-1 se izreče vozniku, ki povzroči prometno nesrečo, razen prometne nesreče z neznatno nevarnostjo za druge udeležence cestnega prometa, in ima v organizmu več kot 1,10 grama alkohola na kilogram krvi ali več kot 0,52 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka, ali mamilo, psihoaktivno zdravilo ali drugo psihoaktivno snov, ki zmanjšuje njegovo sposobnost za varno udeležbo v cestnem prometu, poleg globe tudi 18 kazenskih točk. Vprašanje ustreznosti takšne zakonske umestitve prekrška z nomotehničnega vidika presega okvir, ki ga je treba upoštevati pri odločanju o utemeljenosti zahtev, pomembno pa je, da je imel zakonodajalec s to določbo namen oblikovati kvalificirano obliko (sestavljenega) prekrška in z navedenim številom točk strožje kaznovati voznike, ki vozijo v vinjenem stanju in pri tem povzročijo prometno nesrečo. 5. Iz obdolžilnega predloga Policijske postaje Radlje ob Dravi št. 330/11-548046-2006/2639 z dne 4.1.2007 izhaja, da je S.O. dne 22.12.2006, ob 17.05 uri v naselju Ožbalt ob Dravi, kot udeleženec v cestnem prometu z osebnim avtomobilom znamke VW Passat kršil cestno prometne predpise s tem, da pri zavijanju v križišču levo, ni pustil mimo vozila, ki je prihajalo z nasprotne smeri in vozilo naravnost ter s tem povzročil prometno nesrečo II. kategorije in da je vozil v cestnem prometu pod vplivom alkohola (0,72 mg alkohola na liter izdihanega zraka). Glede na opis obdolžencu očitanega ravnanja je treba pritrditi vrhovnemu državnemu tožilcu, da je sodišče nepravilno pravno opredelilo očitana dejanja kot dva prekrška, in sicer po sedmem odstavku 46. člena ZVCP-1 v zvezi s členom 234 ZVCP-1 in po petem odstavku v zvezi z d) točko četrtega odstavka 130. člena ZVCP-1 in da je pravilna pravna opredelitev dejanja kot prekršek po osmem odstavku 135. člena ZVCP-1 (ZVCP-1-UPB4, Ur. l. RS, št. 133/2006 z dne 18.12.2006), saj sta v opisu obdolženemu S.O. očitanega ravnanja zajeta tako očitek povzročitve prometne nesreče, kot tudi vožnje pod vplivom alkohola nad predpisano vrednostjo.

6. Ob tem Vrhovno sodišče ugotavlja, da bi bila obdolžencu ob pravilni pravni opredelitvi očitanega mu ravnanja, glede na njegovo stopnjo alkoholiziranosti v času storitve prekrška, izrečena milejša sankcija, kot mu je bila z izpodbijano sodbo. Obdolženi S.O. je imel 0,72 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka. Pri takšni stopnji alkoholiziranosti voznika, določba osmega odstavka 135. člena ZVCP-1 z vidika izrekanja kazenskih točk v cestnem prometu nima značaja strožjega prekrška, saj je 18 kazenskih točk že samostojno predpisanih za prekršek zaradi vožnje v vinjenem stanju po petem odstavku 130. člena ZVCP-1, če ima voznik več kot 1,50 grama alkohola na kilogram krvi ali več kot 0,71 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka, ne glede na to, ali je povzročil prometno nesrečo ali ne. Obdolženemu S.O. je bilo določenih 18 kazenskih točk v cestnem prometu za prekršek po petem odstavku v zvezi z d) točko četrtega odstavka 130. člena ZVCP-1, nato pa še 4 kazenske točke v cestnem prometu za prekršek po sedmem odstavku 46. člena ZVCP-1 v zvezi s členom 234 ZVCP-1, nakar mu je bilo izrečenih 22 kazenskih točk v cestnem prometu. Ob pravilni pravni opredelitvi obravnavanega ravnanja po osmem odstavku 135. člena ZVCP-1 pa bi bilo obdolženemu S.O. ob enaki globi izrečenih le 18 kazenskih točk v cestnem prometu.

7. Po določbi tretjega odstavka 132. člena ZP-1 sodišče ni vezano na predlog predlagatelja glede pravne presoje dejanja, ampak na opis dejanja v obdolžilnem predlogu. Če sodišče glede dejanja, ki je predmet obdolžilnega predloga, nepravilno uporabi neko materialno določbo ZP-1 ali predpis, ki določa prekršek ali če ne uporabi določbe, ki bi jo moralo uporabiti, stori kršitev iz 4. točke 156. člena ZP-1. Zagovornik v pritožbi zoper sodbo o prekršku ni uveljavljal kršitve materialnega zakona, vendar bi moralo višje sodišče ob odločanju o pritožbi skladno z določbo 159. člena ZP-1, po uradni dolžnosti preizkusiti, ali so bile v škodo obdolženca kršene materialne določbe zakona ali predpisa, ki določa prekršek, torej tudi ali je bil glede prekrška, ki je predmet obdolžilnega predloga uporabljen predpis, ki se ne bi smel uporabiti (4. točka 156. člena ZP-1). Višje sodišče bi tako moralo ob odločanju o vloženi pritožbi po uradni dolžnosti ugotoviti navedeno kršitev, storjeno v obdolženčevo škodo, in posledično, glede na ugotovljeno absolutno bistveno kršitev določb postopka o prekršku po 8. točki prvega odstavka 155. člena ZP-1, v skladu z načelom konsekutivnega odločanja razveljaviti izpodbijano sodbo v celoti in zadevo vrniti v novo odločanje sodišču prve stopnje, saj niso bili izpolnjeni pogoji za delno razveljavitev izpodbijane sodbe, določeni v 164. členu ZP-1. Skladno z navedeno določbo sme namreč višje sodišče razveljaviti sodbo sodišča prve stopnje samo deloma le v primeru, da se dajo posamezni deli sodbe izločiti brez škode za pravilno odločitev. Ob upoštevanju pravilne pravne opredelitve v obdolžilnem predlogu opisanega dejanja, je predmet konkretnega postopka en sam prekršek, zato je bila delna razveljavitev izpodbijane sodbe s procesnega vidika napačna.

8. Sprememba pravne opredelitve očitanega dejanja, na podlagi katere je obdolžencu izrečena milejša sankcija, je v obravnavanem primeru dopustna tudi z vidika spoštovanja pravila prepovedi reformatio in peius, katerega je potrebno v obravnavani zadevi presojati glede na izid celotnega postopka (izrečeni sankciji) in ne po posameznih izpodbijanih sodbah, s katerima je bila obdolžencu glede na njun skupni učinek izrečena višja sankcija (v konkretni zadevi ob enaki globi višje število kazenskih točk v cestnem prometu in napačno tudi prepoved vožnje motornega vozila B kategorije). Zato je Vrhovno sodišče ob ugotovitvi, da je bil glede prekrška, ki je predmet obdolžilnega predloga uporabljen predpis, ki se ne bi smel uporabiti, kar predstavlja kršitev materialnih določb zakona (4. točka 156. člena ZP-1), ugodilo zahtevama za varstvo zakonitosti in spremenilo izpodbijani pravnomočni sodbi tako, da je obdolženega S.O. spoznalo za odgovornega prekrška po osmem odstavku 135. člena ZVCP-1 in mu na podlagi sedmega odstavka 46. člena ZVCP-1 določilo globo v višini 208,65 EUR, na podlagi d) točke četrtega odstavka 130. člena ZVCP-1 globo v višini 500,75 EUR in po osmem odstavku 135. člena ZVCP-1 18 kazenskih točk v cestnem prometu, nakar mu je izreklo enotno globo v višini 709,40 EUR in 18 kazenskih točk v cestnem prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja. Po določbi prvega odstavka 148. člena ZVCP-1 lahko oseba, ki ji je izrečeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja po zakonu, ki ureja prekrške, lahko dobi novo vozniško dovoljenje po prvem izrečenem prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja po šestih mesecih, po drugem prenehanju po enem letu, po nadaljnjih izrečenih prenehanjih pa po dveh letih. Rok za pridobitev novega vozniškega dovoljenja zato teče od 28.2.2008, ko je bilo obdolžencu s sodbo Višjega sodišča v Mariboru PRp 1062/2007 v zvezi s sodbo Okrajnega sodišča v Slovenj Gradcu PR 45/2007 z dne 11.10.2007 izrečeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja. Kolikor bi rok za ponovno pridobitev vozniškega dovoljenja tekel od odločitve Vrhovnega sodišča dalje, bi se namreč obsojenec zaradi vloženega izrednega pravnega sredstva znašel v slabšem položaju.

9. Vložnik zahtev uveljavlja tudi kršitev desetega odstavka 163. člena ZP-1 na način iz 7. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1, katero naj bi storilo Okrajno sodišče v Slovenj Gradcu s sodbo PR 393/08 v ponovnem sojenju z izrekom prepovedi vožnje motornega vozila B kategorije.

10. Po določbi desetega odstavka 163. člena ZP-1 se sodba o prekršku ne sme spremeniti v škodo obdolženca, če je pritožba vložena samo v njegovo korist. Obdolženca tako ni mogoče spraviti v manj ugoden položaj, v kakršnem bi bil, če se ne bi pritožil. Prepoved reformatio in peius velja tudi, če prvostopenjsko sodišče znova odloča o isti stvari, v kateri je drugostopenjsko sodišče razveljavilo na obdolženčevo pritožbo predhodno sodbo o prekršku in zadevo vrnilo prvostopenjskemu sodišču v nov postopek.

11. V ponovljenem postopku je Okrajno sodišče v Slovenj Gradcu obdolženemu S.O. s sodbo PR 393/08 z dne 18.8.2008 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Mariboru Prp 881/2008 z dne 25.11.2008 za prekršek po sedmem odstavku 46. člena ZVCP-1 v zvezi s členom 234 ZVCP-1 poleg globe v višini 208,65 EUR in 4 kazenskih točk v cestnem prometu, izreklo tudi prepoved vožnje motornega vozila B kategorije za čas enega meseca, katera obdolžencu v prvi delno razveljavljeni sodbi ni bila izrečena. Z izrekom te stranske sankcije je sodišče spremenilo odločbo o sankciji v obdolženčevo škodo in s tem kršilo določbo desetega odstavka 163. člena ZP-1 v zvezi s 7. točko prvega odstavka 155. člena ZP-1. 12. Vrhovno sodišče je že ob ugotovljeni napačni pravni opredelitvi obdolženemu očitanega ravnanja spremenilo izpodbijani pravnomočni sodbi glede pravne opredelitve prekrška in izrečene sankcij kazenskih točk v cestnem prometu, s tem pa po vsebini tudi odpravilo ugotovljeno kršitev prepovedi reformatio in peius.