Jedro

Šele, ko bo pristojno sodišče v kazenskem postopku odločilo s pravnomočno sodbo, upravni organ, na podlagi dejanskega stanja, v katerem bo upoštevana tudi pravnomočna sodba (zavrnilna, oprostilna ali obsodilna) lahko odločil o tožnikovi vlogi za sprejem v državljanstvo RS.

Izrek

1. Tožba se zavrne. 2. Zahteva tožeče stranke za povrnitev stroškov tega postopka se zavrne.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijanim sklepom prekinila postopek za sprejem tožnika v državljanstvo RS (1. točka izreka) in mu naložila, da ji takoj po pravnomočnosti kazenske zadeve, ki se vodi zoper njega predloži pravnomočno sodbo. V obrazložitvi navaja, da je tožnik s pisno vlogo zaprosil za sprejem v državljanstvo RS na podlagi 10. člena Zakona o državljanstvu (Uradni list RS, št. 7/03 - uradno prečiščeno besedilo ZDRS - UPB1). Po citiranju 6. in 8. točke 1. odstavka 10. člena ZDRS-UPB1 in 6. člena Uredbe Vlade RS o merilih za ugotavljanje izpolnjevanja določenih pogojev za pridobitev državljanstva RS z naturalizacijo (Uradni list RS, št. 47/94) tožena stranka ugotavlja, da je bil zoper tožnika dne ... pri Okrajnem sodišču v A. vložen obtožni predlog zaradi kaznivega dejanja po III. odstavku 256. člena Kazenskega zakonika. Ker je za navedeno kaznivo dejanje predpisana zaporna kazen do treh let, je tožena stranka z upoštevanjem določbe šestega odstavka 10. člena ZDRS-UPB1, v skladu z določbo 1. odstavka 147. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 22/05 - ZUP uradno prečiščeno besedilo), sklenila, da se v tej zadevi zaradi rešitve predhodnega vprašanja počaka do pravnomočne odločitve pristojnega sodišča v navedeni kazenski zadevi.

Tožnik v tožbi navaja, da uvedba kazenskega postopka zaradi kaznivega dejanja po 256. členu Kazenskega zakonika, še ne pomeni, da ne izpolnjuje pogojev iz 10. člena Zakona o državljanstvu RS, saj mora upravni organ upoštevati stanje v času odločanja. Tudi iz njegovega dosedanjega življenja izhaja, da ne predstavlja nevarnosti za javni red, varnost ali obrambo države.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri razlogih navedenih v izpodbijanem sklepu in sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Državno pravobranilstvo RS, ki je kot zastopnik javnega interesa prijavilo udeležbo v tem upravnem sporu, odgovora na tožbo ni podalo.

Sodišče uvodoma pojasnjuje, da je dne 1.1.2007 začel veljati nov Zakon o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06 - ZUS-1), ki v 104. členu določa, da se za postopke, ki so v teku ob uveljavitvi tega zakona, uporabljajo določbe Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97, 65/97, 70/00 in 45/06 - odl. US - ZUS), razen izjem, ki so določene v členih od 105. do 107. člena ZUS-1).

Tožba ni utemeljena.

Na podlagi ugotovitve v izpodbijanem sklepu, ki temelji na podatkih iz posredovanih upravnih spisov, je po presoji sodišča tožena stranka na pravilno ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabila določbe zakona in navedla pravilne razloge za svojo odločitev. Sodišče zato sledi utemeljitvi izpodbijanega sklepa in ponovno ne navaja razlogov za svojo odločitev (2. odstavek 71. člena ZUS-1). V zvezi z navedbami v tožbi pa še dodaja: Po oceni sodišča je zmotno stališče tožnika ki meni, da je zatrjevana kršitev materialnega zakona podana z okoliščinami, na katere se sklicuje. Z izpodbijanim sklepom je tožena stranka postopek v obravnavani zadevi le prekinila do rešitve predhodnega vprašanja glede kaznivega dejanja, zaradi katerega je zoper tožnika uveden kazenski postopek. To pa pomeni, da z izpodbijanim sklepom upravni organ še ni odločil o tožnikovi vlogi za sprejem v državljanstvo. Šele, ko bo pristojno sodišče v kazenskem postopku odločilo s pravnomočno sodbo, upravni organ, na podlagi dejanskega stanja, v katerem bo upoštevana tudi pravnomočna sodba (zavrnilna, oprostilna ali obsodilna) lahko odločil o tožnikovi vlogi za sprejem v državljanstvo RS. Ker temelji izpodbijani sklep na za tožnika nesporni ugotovitvi, da je bil zoper njega uveden kazenski postopek po 3. odstavku 256. člena KZ RS, je neutemeljen tožbeni očitek, da tožena stranka ni upoštevala stanja, ki je bilo ugotovljeno v času odločanja. Ostale tožbene navedbe pa za presojo zakonitosti sklepa o prekinitvi postopka niso pravno pomembne.

Na podlagi navedenega je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo po 1. odstavku 63. člena ZUS-1, ki ga je uporabilo v skladu z 2. odstavkom 105. člena ZUS-1. Ker tožnik v tem upravnem sporu ni uspel, po Zakonu o pravdnem postopku, ki ga je sodišče uporabilo v skladu z 23. členom ZUS, ni utemeljen niti njegov zahtevek za povrnitev stroškov postopka.