Jedro

Tožnica v času, ko je bila registrirana kot samostojna podjetnica posameznica, ni plačevala prispevkov za socialno varnost, ki so z zakonom določene obvezne dajatve. Če zavezanec obveznih dajatev v skladu z ZPSV ne plača, jih odmeri in opravi izvršbo davčni organ. V zvezi z ugovorom tožnice, da je dejavnost opravljala dopolnilno, sodišče pojasnjuje, da glede na določbe 15. člena ZPIZ-1, 17. člena ZPIZ-1 in 5. točke 15. člena ZZVZZ opravljanje dejavnosti kot „dopolnilne“ ni vezano na odločitev osebe, ki se vpisuje v register samostojnih podjetnikov, temveč na izpolnjevanje pogojev, ki jih določata ZPIZ-1 oziroma ZZVZZ.

Izrek

Tožba se zavrne.

Tožnico se v tem postopku oprosti plačila sodnih taks.

Obrazložitev

Z izpodbijanimi osmimi odločbami je Davčna uprava RS, Davčni urad Kranj kot prvostopenjski organ (v nadaljevanju prvostopenjski organ) tožnici za mesece od januarja do avgusta 2009 odmeril in naložil v plačilo prispevke za socialno varnost (prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje po stopnji 15,50 in 8,85 %, prispevek za zdravstveno zavarovanje po stopnji 6,36 in 6,56 %, prispevek za poškodbe pri delu in poklicne bolezni po stopnji 0,53 %, prispevek za starševsko varstvo po stopnji 0,10 in 0,10 %, ter prispevek za zaposlovanje po stopnji 0,14 in 0,06 % od zavarovalne osnove 589,19 EUR za mesece od februarja do julija 2009 in od osnove 374,94 EUR za mesec januar 2009 ter 597,43 EUR za mesec avgust 2009, s pripadajočimi obrestmi. Z izpodbijanimi odločbami je bilo tožnici tudi naloženo plačilo obveznosti v roku 30 dni ter pojasnjeno, da se bodo po poteku roka pričele zaračunavati zamudne obresti, začel pa se bo tudi postopek davčne izvršbe.

Iz obrazložitve izpodbijanih odločb izhaja, da je prvostopenjski organ pri tožnici opravil kontrolo obračunavanja in plačevanja prispevkov za socialno varnost za mesece od februarja do oktobra 2009 in ugotovil, da za navedene mesece teh prispevkov ni obračunala in plačala, ne glede nato, da ji to nalagajo določbe 4. in 6. člena Zakona o prispevkih za socialno varnost (Uradni list RS, št. 5/96, 34/96, 87/97, 3/98, 8i/00 in 97/01, v nadaljevanju ZPSV) ter 352. člen Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 117/06 in 125/08, v nadaljevanju ZDavP-2). Sklicuje se na določbe 353. člena ZDavP-2 in 16. člena ZPSV, po katerih mora zavezanec predložiti obračun prispevkov za socialno varnost davčnemu organu do 15. dne v mesecu za pretekli mesec na način, določen v Pravilniku o obrazcih za obračun prispevkov za socialno varnost (Uradni list RS, št. 138/06 in 126/08). Obveznost tožnice je določena od zavarovalne osnove, skladno z določili 209. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 109/06-UPB4 in 112/06-odl.US, v nadaljevanju ZPIZ-1) po prispevnih stopnjah, določenih v členih od 8 do 14 ZPSV. Ker tožnica obveznosti ni poravnala v zakonsko določenem roku, so ji v skladu s 95. členom ZDavP-2 obračunane tudi obresti.

Zoper navedene odločbe in tudi zoper odločbi št. DT 4250-5/2010-00170-07082-01 in št. DT 4250-5/2010-00144-07082-01 z dne 5. 2. 2010, je tožnica vložila pritožbe, ki jih je Ministrstvo za finance RS kot drugostopenjski organ (v nadaljevanju drugostopenjski organ) s sklepom in odločbo št. DT-499-22-166/2009-2 z dne 12. 11. 2010 najprej združilo v en postopek in jih nato zavrnilo. Drugostopenjski organ je tožnici pojasnil, da opravljanje dejavnosti v smislu "dopolnilne" dejavnosti ni vezano na odločitev osebe, ki se registrira kot podjetnik, ampak je ta pojem vezan na izpolnjevanje pogojev, ki jih določata ZPIZ-1 ter Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Uradni list RS, št. 76/08, v nadaljevanju ZZVZZ). Po določbi 17. člena ZPIZ-1 se šteje, da podjetnik opravlja pridobitno dejavnost kot edini poklic, če ni v delovnem razmerju, ne opravlja druge dejavnosti, na podlagi katere je zavarovan, in ni na šolanju. V 5. točki 15. člena ZZVZZ pa je določeno, da so zavarovanci po tem zakonu osebe, ki na območju Republike Slovenije samostojno opravljajo gospodarsko ali poklicno dejavnost kot edini ali glavni poklic. Pred spremembo Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja, se je tudi po določbah ZZVZZ štelo, da podjetnik opravlja pridobitno dejavnost kot edini poklic, če ni v delovnem razmerju, ne opravlja druge dejavnosti, na podlagi katere je zavarovan, in ni na šolanju. Na podlagi sprememb Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja (Uradni list RS, št. 7/09, v nadaljevanju Pravila), pa se po določbah ZZVZZ šteje kot edini poklic - poklic, ki ga zavarovanec opravlja kot samostojno dejavnost in ni v delovnem razmerju. Po navedenem tožnica tudi pred spremembo Pravil, na katero se v pritožbi sklicuje, ni izpolnjevala pogojev za zavarovanje v smislu "postranske oz. dopolnilne" dejavnosti, saj od dne, ko je priglasila opravljanje samostojne dejavnosti, ni bila v delovnem razmerju, ni opravljala druge dejavnosti, na podlagi katere bi bila zavarovana, niti ni bila na šolanju. Po določbah ZPIZ-1 se namreč za šolanje šteje le dodiplomsko ali podiplomsko šolanje, razne oblike izobraževanja odraslih pa v to niso vključene.

Dodaja še, da je v 33. členu ZPIZ-1 določen začetek in zaključek zavarovanja za posamezne kategorije samozaposlenih oseb, določenih v 1. odstavku 15. člena tega zakona. Obvezno zavarovanje samostojnega podjetnika posameznika, glede na 1. alinejo 33. člena ZPIZ-1, traja od dne vpisa v razvid samostojnih podjetnikov posameznikov, do izbrisa iz takega razvida. Prav tako je v 1. odstavku 6. člena Pravil določeno, da lastnost zavarovane osebe v obveznem zdravstvenem zavarovanju pridobi oseba z dnem, ko so pri njej izpolnjeni pogoji za vključitev v obvezno zdravstveno zavarovanje po Zakonu in Pravilih, in jo izgubi z dnem, ko za takšno prijavo ne izpolnjuje pogojev. Podlaga za obveznost obračunavanja prispevkov za socialno varnost je tako status samostojnega podjetnika posameznika, ki ga pridobi z priglasitvijo, ne pa dejansko opravljanje dejavnosti. Tožnica je imela v obravnavanem obdobju status zavarovanke in je tako zavezanka za obračun in plačilo prispevkov za socialno varnost. Zato bi morala, glede na 2. členu ZPSV, mesečno dostaviti davčnemu organu obračun prispevkov. Ker pa obračunov ni dostavila davčnemu organu, so ji bile z izpodbijanimi odločbami utemeljeno ugotovljene in odmerjene obveznosti iz naslova prispevkov za socialno varnost zavarovanca iz zavarovalne osnove.

Tožnica odločbe za obdobje od januarja do avgusta 2009 izpodbija s tožbo. V tožbi najprej navaja, da je bila s sklepom Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve, Izpostava Kranj z dne 13. 1. 2009 vpisana v Poslovni register RS kot podjetnik posameznik s firmo A.A. s.p. Registracijo je izvedla preko svetovnega spleta in na obrazcu kot način opravljanja dejavnosti izbrala dopolnilno dejavnost, saj se je v šolskem letu 2008/2009 šolala na Srednji poklicni in strokovni šoli v B., kjer je tudi opravila zaključni izpit. Obvezno je bila zdravstveno zavarovana kot družinski član svoje matere. Ker se je šolala, ni imela namena dejavnost opravljati drugače, kot dopolnilno dejavnost in tudi zaslužek ni zadoščal niti za izplačilo minimalne plače. Nato jo je Zavod za zdravstveno zavarovanje dne 20. 4. 2009 pozval k ureditvi obveznega zdravstvenega zavarovanja z navedbo, da so dne 14. 2. 2009 pričele veljati spremembe in dopolnitve Pravil, s katerimi je v 25. točki 2. člena določeno, da se kot edini poklic šteje poklic, ki ga zavarovanec opravlja kot samostojno dejavnost in ni v delovnem razmerju. Meni, da je tako Zavod za nazaj spremenil vrsto zdravstvenega zavarovanja in da je s tem predpis uporabljen protiustavno ter da je protipravna tudi sprememba naslova zavarovanja za čas od uveljavitve sprememb. Meni, da bi ji Zavod moral izdati odločbo, če ni bila ustrezno obvezno zavarovana. Nasprotuje tudi tolmačenju drugostopenjskega organa glede določb ZPIZ-1, po katerih se za šolanje šteje samo dodiplomsko in podiplomsko šolanje. Meni, da je stališče, da obveznost plačila prispevkov nastane že s samim vpisom v register, nevzdržno. Ni dvoma, da je ob vpisu v register pri AJPES navedla, da gre za dopolnilno dejavnost. Sodišču smiselno predlaga, da odpravi izpodbijane odločbe. Prosi tudi za oprostitev plačila sodnih taks.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo predlaga, da sodišče tožbo zavrne in vztraja pri razlogih iz izpodbijane odločbe.

Sodišče je v zadevi odločalo brez glavne obravnave, ker pravno relevantna dejstva, pomembna za odločitev v zadevi, med strankama niso sporna (1. odstavek 59. člena ZUS-1).

Tožba ni utemeljena.

K izreku sodbe: Iz podatkov upravnega spisa izhaja, med strankama pa tudi ni sporno, da je imela tožnica v spornem obdobju (od 13. januarja 2009 do konca avgusta 2009) status samostojnega podjetnika. Prav tako ni sporno, da tožnica v tem obdobju ni obračunavala in plačevala prispevkov za socialno varnost. Glede na navedeno nesporno dejansko situacijo, je prvostopenjski organ tudi po presoji sodišča ravnal pravilno, ko je izdal izpodbijane odločbe. ZPSV namreč v 17. členu določa, da nadzor nad obračunavanjem in plačevanjem prispevkov po tem zakonu opravlja davčni organ, v skladu s posebnimi predpisi. Tožnica v času, ko je bila registrirana kot samostojna podjetnica posameznica, ni plačevala prispevkov za socialno varnost. Pri tem gre za dajatve, ki so z zakonom določene kot obvezne dajatve samostojnega podjetnika posameznika, kakršen status je, kot je že navedeno, tožnica imela v spornem obdobju. Kolikor zavezanec obveznih dajatev v skladu z ZPSV ne plača, jih odmeri in opravi izvršbo davčni organ, enako kot za druge obvezne dajatve (davke, carine – 2. in 3. člen ZDavP-2), skladno z določbami ZDavP-2. Čim je pa tako, je odločitev prvostopnega organa pravilna in zakonita.

Kot izhaja iz podatkov upravnih spisov, ki jim tožnica ne oporeka, tožnica v času od priglasitve opravljanja samostojne dejavnosti ni bila v delovnem razmerju in tudi ni opravljala druge dejavnosti, na podlagi katere bi bila zavarovana, niti ni bila na (rednem) šolanju. Po določbi 1. alineje 1. odstavka 15. člena ZPIZ-1 se obvezno zavarujejo osebe, ki kot svoj edini ali glavni poklic v Republiki Sloveniji kot samostojni podjetniki posamezniki po zakonu o gospodarskih družbah opravljajo pridobitno dejavnost. Po določbi 1. odstavka 17. člena ZPIZ-1 pa se šteje, da samozaposleni in kmetje opravljajo samostojno dejavnost kot edini poklic, če niso v delovnem razmerju, ne opravljajo druge dejavnosti, na podlagi katere so zavarovani, ali niso na šolanju. Ob slednjem sodišče poudarja, da je pojem rednega šolanja sicer nedoločen pravni pojem, vendar v primeru, če sledimo sodni praksi, to pomeni, da redno šolanje predstavlja predvsem redno izpolnjevanje šolskih ali študijskih obveznosti z namenom, pridobitve izobrazbe ali poklica zaradi (kasnejše) zagotovitve lastnega preživljanja. V obravnavanem primeru pa se je tožnica sama registrirala kot samostojna podjetnica (samozaposlena) in s tem tudi sprejela pogoje, ki jih tak status prinaša. Glede tožbenega ugovora, da je tožnica dejavnost v obravnavanem obdobju opravljala dopolnilno, sodišče, enako kot drugostopenjski organ pojasnjuje, da se po določbi 15. člena ZPIZ-1 obvezno zavarujejo osebe, ki kot svoj edini ali glavni poklic v Republiki Sloveniji kot samostojni podjetniki posamezniki po zakonu o gospodarskih družbah opravljajo pridobitno dejavnost. Po določbi 17. člena ZPIZ-1 pa se, kot je že navedeno šteje, da podjetnik opravlja pridobitno dejavnost kot edini poklic, če ni v delovnem razmerju, ne opravlja druge dejavnosti, na podlagi katere je zavarovan, in ni na šolanju. Prav tako ZZVZZ v 5. točki 15. člena določa, da so zavarovanci po tem zakonu osebe, ki na območju Republike Slovenije samostojno opravljajo gospodarsko ali poklicno dejavnost kot edini ali glavni poklic. Po navedenem opravljanje dejavnosti v smislu "dopolnilne" dejavnosti, kot je navedel že drugostopenjski organ, ni vezano na odločitev osebe, ki se registrira oziroma vpisuje v register samostojnih podjetnikov, temveč je ta pojem vezan na izpolnjevanje določenih pogojev, ki jih določa ZPIZ-1 oziroma ZZVZZ.

V ostalem pa se sodišče strinja z razlogi, s katerimi je v obrazložitvah izpodbijanih odločb odločitev pojasnil prvostopenjski organ in z razlogi, s katerimi je obširno obrazložil odločitev glede zavrnitve pritožbenih ugovorov drugostopenjski organ in se, kolikor so tožbeni ugovori enaki ugovorom, ki so bili uveljavljani že v pritožbi, nanje tudi sklicuje (2. odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, Uradni list RS, št. 105/06 in 62/10, v nadaljevanju ZUS-1).

Glede na navedeno sodišče ugotavlja, da je bilo dejansko stanje ob izdaji odločb pravilno ugotovljeno, izpodbijane odločbe so pravilne in na zakonu utemeljene, kršitev zakona, na katere pazi po uradni dolžnosti, pa sodišče ni našlo. Zato je tožbo na podlagi 1. odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

K izreku sklepa: Na podlagi 1. odstavka 11. člena Zakona o sodnih taksah (Uradni list RS, št. 37/08, v nadaljevanju ZST-1) sodišče oprosti stranko plačila taks, če bi bila s tem plačilom občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani. O oprostitvi plačila taks odloči sodišče prve stopnje na predlog stranke. Ta mora predlogu priložiti pisno izjavo o svojem premoženjskem stanju in premoženjskem stanju svojih družinskih članov (1. in 2. odstavek 12. člena ZST-1). Upoštevaje v izjavi navedene podatke, da tožnica nima premoženja in prihrankov in da je preko pooblaščene organizacije prejela zgolj 1.060,27 EUR dohodkov, je sodišče odločilo, kot je navedeno v izreku sklepa.