Jedro

Tožnica v tožbi obširno navaja, zakaj meni, da je prizadeta stranka napotnico vrnila prepozno, sodišče pa teh ugovorov ne more preizkusiti, saj izpodbijani sklep o tem, zakaj je napotnica vrnjena pravočasno, nima razlogov.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani št. Bpp 2550/2010 z dne 3. 9. 2015 se odpravi in se zadeva vrne toženi stranki v ponovni postopek.

II. Zahteva za izdajo začasne odredbe se zavrže. III. Zahteva za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je toženka odvetnici dr. A.A. (prizadeti stranki v tem upravnem sporu) priznala nagrado in potrebne izdatke za izvajanje brezplačne pravne pomoči na podlagi napotnice Bpp 2550/2010 z dne 15. 10. 2010 v višini 665,00 EUR, kar povečano za DDV znaša 811,30 EUR, višji zahtevek pa je zavrnila (I. točka izreka). Odločila je še, da se navedena nagrada in potrebni izdatki izplačajo iz sredstev za brezplačno pravno pomoč in se nakažejo na navedeni poslovni račun prizadete stranke (II. točka izreka) ter ugotovila, da je prizadeta stranka zavezanka za plačilo DDV (III. točka izreka).

2. V obrazložitvi navaja, da je bila tožnici z odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani Bpp 2550/2010 dne 15. 10. 2010 dodeljena izredna brezplačna pravna pomoč za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve in druge stopnje v nepravdnem postopku N 55/1996, ki se vodi pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani, zaradi delitve premoženja, ter kot oprostitev plačila stroškov postopka, razen plačila sodnih taks. Za izvajanje dodeljene brezplačne pomoči je bila določena prizadeta stranka, ki je dne 9. 7. 2015 pravočasno vrnila originalno in s strani upravičenke podpisano napotnico z dne 15. 10. 2010 ter predlagala, naj se ji za opravljeno delo prizna nagrada in potrebne izdatke v skupni višini 2580,00 EUR. Pri višini nagrade se je toženka sklicevala na 36. člen Zakona o odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 67/2008 in naslednji, v nadaljevanju ZOdvT) in ji po tar. št. 3100 priznala enotno nagrado za postopek pred sodiščem prve stopnje v višini 335,40 EUR ter po tar. št. 3102 ZOdvT enotno nagrado za narok v višini 309,60 EUR. Priznala je tudi pavšalni znesek za PTT storitve v višini 20,00 EUR. Kot vrednost spornega predmeta je navedla 30.000,00 EUR.

3. Tožnica se s takšno odločitvijo ne strinja in v obširni tožbi med drugim navaja, da prizadeta stranka storitev BPP ni izvajala in jih tudi dejansko ni opravila v obsegu, kot izhaja iz odločbe (pravilno sklepa, op. sodišča) organa za BPP z dne 15. 10. 2010, zato meni, da ni upravičena do plačila storitev. Udeležila se je le naroka dne 25. 3. 2011. Zaradi neaktivnosti ji je dne 18. 12. 2012 preklicala pooblastilo za zastopanje. Prizadeta stranka je preklic pooblastila prejela 27. 2. 2012, o preklicu pa je bilo obveščeno tudi sodišče. V predmetni zadevi je nato pooblastila drugo odvetnico, ki jo zastopa še sedaj, saj predmetni nepravdni postopek še ni zaključen. Meni, da napotnica, ki jo je vrnila prizadeta stranka, ni popolna in pravočasna, kot to napačno ugotavlja toženka. Poleg tega iz izpodbijanega sklepa ne izhaja, katere storitve je prizadeta stranka opravila. Navaja, da bi morala prizadeta stranka zahtevati plačilo v roku 8 dni po tem, ko je prejela preklic pooblastila. Poudarja, da napotnica, ki jo je prizadeta stranka vrnila, ni originalna in s strani upravičenke pravilno podpisana. Sama je namreč ni podpisala. Opozarja pa tudi, da je toženka pri odmeri nagrade v izpodbijanem sklepu upoštevala vrednost spornega predmeta 30.000,00 EUR, pri čemer ni utemeljila, od kod izhaja ta podatek. V navedenem nepravdnem postopku namreč vrednost spornega predmeta ni določena. Predlaga, naj sodišče izpodbijani akt odpravi in zadevo vrne toženki v ponovni postopek. Zahteva pa tudi povrnitev stroškov postopka.

4. Prizadeta stranka na tožbo ni odgovorila, toženka pa v odgovoru na tožbo navaja, da je prizadeti stranki priznala nagrado na podlagi vrnjene izvirne in s strani upravičenke podpisane napotnice, čeprav datum podpisa napotnice s strani upravičenke in s tem zaključene storitve ni razviden, podpisa pa ni preverjala. Pojasnjuje še, da je prizadeti stranki odmerila nagrado na podlagi ZOdvT, ker je odločala v okviru postavljenega zahtevka odvetnice. Čeprav ima sodni postopek opr. št. N 55/1996, je iz vpisnika PUND razvidno, da je bila zadeva 14. 2. 1996 samo formalno vpisana, dejansko pa je bilo prvo dejanje opravljeno 25. 11. 2010. Pojasnjuje še, da pristojni organ za BPP s preklicem obvestila ni bil seznanjen, tožnica pa sodišču ni predlagala razrešitve odvetnice. Navedeno sicer lahko pomeni, da prizadeta stranka sodišču napotnice ni vrnila v predpisanem roku, česar pa toženka ni mogla ugotoviti, ker ni razpolagala s preklicem pooblastila.

5. Tožnica v pripravljalni vlogi z dne 16. 11. 2015 prereka navedbe toženke v odgovoru na tožbo, predlaga pa tudi, naj sodišče sprejme začasno ureditveno odredbo, s katero se toženki prepove od tožnice terjati izplačano nagrado za prizadeto stranko. Prereka tudi navedbe toženke, da je bila zadeva 14. 2. 1996 samo formalno vpisana, dejansko pa je bilo prvo dejanje opravljeno 25. 11. 2010. Prilaga zapise z obravnav postopka, ki so bile izvedene v letih 1996 do 2002. Sodišču predlaga vpogled v spis.

Glede zakonitosti izpodbijanega sklepa:

6. Tožba je utemeljena.

7. Izpodbijani sklep je izdan na podlagi 40. člena ZBPP, ki v šestem odstavku določa, da odloči pristojni organ za BPP o končnem obračunu storitev brezplačne pravne pomoči s sklepom najpozneje v 30 dneh po prejemu popolne napotnice.

8. V zadevi ni sporno, da je bila prizadeta stranka z odločbo Bpp 2550/2010 z dne 15. 10. 2010 določena za izvajanje brezplačne pravne pomoči tožnici, in sicer za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem I. in II. stopnje v nepravdnem postopku N 55/1996, ki se vodi pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani. Prav tako ni sporno, da je prizadeta stranka dne 9. 7. 2015 vrnila originalno napotnico z dne 15. 10. 2010 in predlagala, naj se ji za opravljeno delo prizna nagrado in potrebne stroške ter povečanje za 22% DDV v skupni višini 2.580,30 EUR. Sporno pa je, ali je prizadeta stranka napotnico vrnila pravočasno ter ali so bili pravilno odmerjeni nagrada in izdatki.

9. Prvi odstavek 40. člena ZBPP določa, da je izvajalec brezplačne pravne pomoči pristojni službi za BPP dolžan predložiti izpolnjeno napotnico v 15 dneh po opravljeni storitvi, sicer po petem odstavku istega člena ni upravičen do njenega plačila.

10. Tožnica v tožbi obširno navaja, zakaj meni, da je prizadeta stranka napotnico vrnila prepozno, sodišče pa teh ugovorov ne more preizkusiti, saj izpodbijani sklep o tem, zakaj je napotnica vrnjena pravočasno, nima razlogov. Pravočasnosti vložene napotnice zato ni mogoče preizkusiti, kar je bistvena kršitev določb postopka. V ponovnem postopku se bo morala toženka pred vsebinskim odločanjem najprej opredeliti do pravočasnosti vrnjene napotnice, pri čemer bo morala upoštevati tudi tožničine navedbe, da je prizadeti stranki preklicala pooblastilo 18. 2. 2012, o čemer je bila ta obveščena 27. 2. 2012, toženka pa 20. 2. 2012. Prav tako pa se morala opredeliti tudi do tožničinih ugovorov, ki se nanašajo na pravilnost vrnjene napotnice. Tožnica namreč zatrjuje, da napotnice ni podpisala.

11. Preizkusiti ni mogoče niti pravilnosti višine odmerjene nagrade, predvsem ni mogoče ugotoviti, kako je toženka ugotovila vrednost spornega predmeta. Razčistiti pa je potrebno tudi, kdaj se je predmetni nepravdni postopek sploh začel. Od tega je namreč odvisna uporaba ZOdvt. Opravilna številka zadeve, v kateri je bila tožnici dodeljena brezplačna pravna pomoč, namreč kaže na to, da se je predmetni nepravdni postopek začel že leta 1996, to pa zatrjuje tudi tožnica in izhaja iz listin, ki jih prilaga. Če se je sodni postopek na prvi stopnji stopnji začel pred uveljavitvijo tega zakona, se po prvem odstavku 41. člena ZOdvT nagrade in izdatki za storitve odvetnikov v tem postopku in vseh nadaljnjih postopkih s pravnimi sredstvi določijo po doslej veljavni Odvetniški tarifi.

12. Glede na navedeno je sodišče brez presoje ostalih tožbenih navedb izpodbijano odločbo odpravilo na podlagi 2., 3. in 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) in zadevo vrnilo v ponoven postopek. V ponovljenem postopku bo morala toženka ugotovljene pomanjkljivosti odpraviti.

Glede začasne odredbe:

13. Tožnica je s pripravljalno vlogo z dne 16. 11. 2015 predlagala izdajo ureditvene začasne odredbe, s katero se toženki prepove od tožnice do pravnomočne rešitve tega postopka terjati nagrado, izplačano prizadeti stranki. Ker je s to sodbo o tožbi pravnomočno odločeno, tožnica za odločitev o začasni odredbi nima več pravnega interesa, saj si pravnega položaja ne more več izboljšati. Sodišče je zato predlog za izdajo začasne odredbe zavrglo.

Glede stroškov postopka:

14. Ker tožnica sodnih stroškov ni specificirala, ampak je le pavšalno zahtevala njihovo povrnitev, sodišče njeni zahtevi ni moglo ugoditi.