Jedro

V izvršilnem postopku velja načelo formalne legalitete in zato mora biti obveznost, ki naj se izvrši, enako kot velja za sodne odločbe in sodne poravnave ter druge izvršilne naslove, tudi v notarskem zapisu določno opredeljena.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep potrdi.

II. Upnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog za izvršbo.

2. Zoper sklep se je upnik po pooblaščencu pravočasno pritožil iz vseh pritožbenih razlogov, določenih v prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Predlaga spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se predlogu za izvršbo ugodi in izda sklep o izvršbi, podrejeno pa njegovo razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek. Zahteva povrnitev stroškov pritožbenega postopka.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je pravilno zavrnilo predlog za izvršbo, iz razlogov, navedenih v izpodbijanem sklepu, na katere se višje sodišče sklicuje in jih zato ni treba ponavljati. Neutemeljen je pritožbeni očitek obstoja absolutne bistvene kršitve določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, saj so v sklepu navedeni zadostni, razumljivi in medsebojno skladni razlogi o odločilnih dejstvih, tako da je sklep mogoče preizkusiti.

5. V izvršilnem postopku velja načelo formalne legalitete in mora biti obveznost, ki naj se izvrši, enako kot velja za sodne odločbe in sodne poravnave ter druge izvršilne naslove, tudi v notarskem zapisu določno opredeljena. Predmet obveznosti mora biti določen ali določljiv (prim. 34. člen Obligacijskega zakonika, v nadaljevanju OZ, in 4. člen Zakona o notariatu), da je notarski zapis kot izvršilni naslov primeren za izvršbo (21. člen ZIZ). Določljiv je, kadar so podani vsi elementi, na podlagi katerih je mogoče ugotoviti, kaj mora dolžnik dati, storiti ali dopustiti, kot se je pravilno opredelilo sodišče prve stopnje, sklicujoč se na že zavzeto stališče višjega sodišča v zadevi II Ip 3198/2014 z dne 17. 12. 2014. Ker obveznost izpraznitve in izročitve nepremičnine v primeru odstopa lizingodajalca od pogodbe v izvršilnem naslovu sploh ni opredeljena, tudi ni mogoče govoriti o določljivosti izpolnitvenega ravnanja.

6. Izvršilno sodišče ne more z uporabo teorije o razlagi zakonov ugotavljati namena posamezne pogodbene določbe (v konkretnem primeru 24. in 28. člena v notarskem zapisu sklenjene pogodbe št. 000) in na tej podlagi sklepati na obstoj nezapisane obveznosti, glede katere naj se dovoli izvršba. OZ dopušča razlago spornih določil pogodb (drugi odstavek 82. člena), v konkretni zadevi pa ne gre za razlago kakšne sporne določbe, temveč za neobstoječo določbo. Poudariti je treba, da je v konkretnem primeru predlagana izvršba na podlagi izvršilnega naslova, glede na načelo formalne legalitete pa razlaga v notarskem zapisu sklenjene pogodbe, kot jo ponuja pritožnik, ni dopustna.

7. Neutemeljeno je pritožbeno uveljavljanje, da je dolžnik soglašal tudi z neposredno izvršljivostjo obveznosti izpraznitve in izročitve nepremičnine v neposredno posest upniku kot ostalo obveznostjo iz naslova pogodbe št. 000. Obveznost, ki kot posledica odstopa od pogodbe ni opredeljena, tudi ne more biti uvrščena med ostale obveznosti iz pogodbe.

8. Pritožba je glede na navedeno neutemeljena in ker višje sodišče ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, jo je zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

9. Upnik, ki s pritožbo ni uspel, sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ).