Jedro

Posnetki in iz njih napravljene fotografije video nadzornih kamer so dopustni, če so bile kamere postavljene in uporabljene za njihov običajni namen, to je za zagotavljanje varnosti ljudi in premoženja in če posnetki niso nesorazmerno posegli v posameznikovo pravico do zasebnosti.

Izrek

Pritožba obdolženega A. P. se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

1. Z napadenim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog obdolženega A.P. za izločitev dokazov. Obdolženi A.P. je namreč 30. 4. 2018 predlagal izločitev nedovoljenih dokazov in sicer „domačih“ posnetkov in domačih fotografij, to je posnetkov, ki jih je posnela varnostna kamera, ki jo je oškodovanka zaradi lastne varnosti namestila na svoji stanovanjski hiši in ki je (domnevno) obdolženega posnela pri izvrševanju kaznivega dejanja poškodovanja tuje stvari.

2. Zoper tak sklep se je obdolženec pritožil. Iz pritožbe je razbrati, da z zaključki prvostopnega sodišča ne soglaša, saj se tudi v pritožbi zavzema, da se posnetki in fotografije iz kazenskega spisa izločijo.

3. Pregled zadeve na pritožbeni stopnji je pokazal, da pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu izpodbijanega sklepa v okviru pritožbenih navedb pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje predlog obdolženca za izločitev dokazov utemeljeno zavrnilo. Svojo odločitev je tehtno in prepričljivo obrazložilo, zato se pritožbeno sodišče v izogib ponavljanju v celoti sklicuje na ustrezne razloge izpodbijanega sklepa in le še v zvezi s pritožbenimi izvajanji, ki se nanaša na odločilna dejstva navaja sledeče:

5. Posnetki in iz njih napravljene fotografije video nadzornih kamer so dopustni, če so bile kamere postavljene in uporabljene za njihov običajni namen, to je za zagotavljanje varnosti ljudi in premoženja in če posnetki niso nesorazmerno posegli v posameznikovo pravico do zasebnosti. Obdolženčeva pravica do zasebnosti torej ni absolutna, temveč je omejena s pravicami drugih, v obravnavani zadevi konkretno s pravico oškodovanke do zasebne lastnine in lastne varnosti, kar je vsem državljanom, tudi oškodovanki zagotovljeno z Ustavo Republike Slovenije. Kot je pravilno zaključilo že prvostopno sodišče, je oškodovanka varnostno kamero na hiši namestila zaradi lastne varnosti, saj se je čutila ogrožena prav zaradi ravnanj obdolženca, ki mu je bila s strani policije že v novembru 2017 izdana odločba o prepovedi približevanja oškodovanki. In to, da je varnostna kamera posnela moškega, ki bi naj bil obdolženec in ki je z neznanim predmetom razbil šipe na oškodovankinem avtomobilu, nikakor ne pomeni, da je prišlo do nesorazmernega posega v zasebnost obdolženca, kot skuša to smiselno v pritožbi prikazati pritožnik. Ob navedenem in glede na to, da je na pritožbene trditve v smeri, da bi oškodovanka potrebovala ustrezno dovoljenje in soglasje za namestitev kamer, odgovorilo v točki 10 izpodbijanega sklepa že prvostopno sodišče, ki je obdolžencu pojasnilo, da za namestitev take kamere niso potrebne licence in tudi ne posebna dovoljenja in soglasja, sama vsebina posnetkov, ugotavljanje njihove prirejenosti oziroma avtentičnosti pa presega okvirje tega pritožbenega postopka in bo moral takšne pomisleke obdolženec uveljavljati v nadaljnjih fazah kazenskega postopka, saj je odločanje o dokazni vrednosti posameznih dokazov pridržano za glavno obravnavo, in ker pritožba tudi v ostalem, glede odločilnih dejstev, ne navaja ničesar, kar bi lahko vzbudilo dvom v pravilnost zaključkov prvostopnega sodišča, je bilo potrebno pritožbo zavrniti kot neutemeljeno.

6. Če bo za obdolženca nastopila dolžnost plačila stroškov kazenskega postopka (člen 95 Zakona o kazenskem postopku - v nadaljevanju ZKP), bo sodno takso za zavrnitev pritožbe zoper sklep odmerilo sodišče prve stopnje po pravnomočno zaključenem kazenskem postopku.